shranjevanje

Ali ste vedeli, da je bilo leta 2023 bilo ustvarjenih 123, leta 2024 pa 149 zettabajt podatkov – to je skoraj milijarda in pol terabajtov. Do konca leta 2025 naj bi dosegli 182 zettabajtov. Za izpis 1 zettabajt podatkov pa bi potrebovali 20 bilijonov dreves – to je šestkrat več, kot jih je na Zemlji. Tako problematiko digitalnih podatkov ponazarjajo Ekologi brez meja, ki jim je uspelo združiti Slovenijo v digitalni čistilni akciji. Slovenija je v njej očistila 23 terabajtov digitalnih odpadkov, so izračunali.

Ali sploh kdaj pomislite, da tudi s kopičenjem elektronskih podatkov onesnažujete okolje? Vzemite si nekaj časa in počistite digitalne smeti. Preverite, kako se tega lotiti in zakaj je to pomembno. Z vsakim izbrisanim gigabajtom podatkov bomo namreč zmanjšali potrebo po energiji, ki jo strežniki porabijo za shranjevanje teh podatkov in tako prispevali k trajnostnemu ravnanju v digitalnem svetu.

Vse več mest se bori s povečanim številom nepriljubljenih prebivalcev. Zaradi višjih temperatur v urbanih središčih namreč narašča število glodavcev. Znanstveniki pojasnjujejo, da vedno višje temperature pomenijo tudi vedno več podganjih mladičev. Situacija je podobna tudi v Sloveniji, pravijo na Zavodu za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo.

Študentska prehrana trenutno podlega predvsem tržnim pritiskom, opozarjajo v mladinski organizaciji Iskra in okoljski organizaciji Focus. Študenti imajo pogosto plitke žepe in številne obveznosti, zaradi česar, kljub temu, da razmišljajo o trajnostni prehrani, te velikokrat ne uživajo. "Če želimo spodbujati kakovostno izobraževanje za bodoče strokovnjake, je treba nuditi tudi hrano, ki bo zdrava tako za njih kot tudi za okolje. To je ključnega pomena za kakovost življenja in odgovornost do sedanjih in prihodnjih generacij," poudarja Živa Kavka Gobbo iz Focusa.

Nevladne organizacije so se leta borile za zakon, ki bi zaščitil svetovne gozdove. Uvoz kmetijskih izdelkov v Evropo je namreč drugi največji povzročitelj krčenja gozdov na svetu. Ko so se že veselili nove uredbe, ki bi vzpostavila stroga pravila, pa je EU začela sprejemati spremembe, ki bi zakon znova oslabile, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Izničili bi potencial uredbe pri preprečevanju degradacije gozdov v Evropi. Uvedba kategorije držav brez tveganja za deforestacijo bi omogočila podjetjem, da se izognejo skrbnemu preverjanju. Tako bi lahko proizvode, povezane s krčenjem gozdov, pred uvozom prepeljali skozi države brez tveganja, kar bi ustvarilo trgovinske oaze, opozarjajo.

V Sloveniji je vedno več 'sončnih streh', ki lovijo energijo sonca. A to seveda ni vedno na voljo. Rešitev, ki že danes omogoča energetsko samooskrbo tako, da 'ujame' sonce za temne ure, je med Slovenci vedno bolj priljubljena. Razvoj baterijskih hranilnikov, ki omogočajo shranjevanje sončne energije, je v zadnjih letih zelo napredoval. Tako se povečujeta tako življenjska doba kot vzdržljivost samooskrbnih sistemov, njihova zanesljivost in dolgoročna učinkovitost. Preverili smo, kaj vse omogočajo baterijski hranilniki energije, kakšne prihranke prinašajo in kako do njih s pomočjo subvencije.

Ko govorimo o argumentih za in proti jedrskim elektrarnam, je pogosto eden glavnih argumentov proti nevarnost radioaktivnih odpadkov. Nekateri ravno zaradi teh jedrske energije ne uvrščajo med zelene vire energije. A kako nevarni so dejansko ti odpadki za ljudi in za okolje? Koliko jih nastaja pri proizvodnji električne energije in kako se z njimi ravna?

Nik Marolt je v Masterchef kuhinji dokazoval, da se da vsako sestavino maksimalno uporabiti. Morda se še spomnite, kako je uporabil zaočesno maščobo iz glave mečarice in v njej konfitiral krompir. A kuhanje brez odpadkov ni nič posebnega, poudarja, prav vsak se ga lahko loti. Vse kar potrebuješ, so ideje in osnovne tehnike, pravi. Izdal nam je nekaj trikov, kako poskrbeti, da kuhinjski koš za odpadke ostane (čim bolj) prazen.

Če se res zavedamo, kako naše prehranske odločitve vplivajo na nas in naše okolje, bomo začeli sprejemati bolj zdrave in odgovorne odločitve. In začne se že pri naših nakupovalnih navadah. Če svojih nakupov ne opravljamo zavestno in premišljeno, se lahko zgodi, da bomo precej hrane zavrgli, saj je ne bomo porabili pravočasno. Zavržena hrana pa je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. S ciljem, da zmanjšamo te količine in razvijemo bolj odgovoren odnos do hrane poteka tudi posebna kampanja Zbudi svojo hranozavest.

Plavalni del triatlona na letošnjih poletnih olimpijskih igrah bi lahko odpovedali, če bi se zaradi močnega deževja poslabšala kakovost vode reke Sene. Novico je na srečanju v okviru Sport Accorda v Birminghamu sporočil predsednik organizacijskega odbora iger v Parizu Tony Estanguet.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Eden izmed ključnih poudarkov FAO ob letošnjem mednarodnem dnevu je, da lahko z inovacijami in novimi tehnologijami še natančneje usmerjamo razvoj gozdov in spremljamo njihovo stanje. Proti krčitvam in degradaciji gozdov se lahko svet bori tudi z novimi tehnološkimi rešitvami, poudarjajo.

Koliko aplikacij na vaših napravah dejansko uporabljate? Tudi, če jih nikoli ne odprete, te še vedno porabljajo energijo. Je vaš e-poštni nabiralnik poln starih in morda celo neprebranih mejlov? Strežniki za njihovo shranjevanje prav tako porabljajo energijo. Digitalno čiščenje je tako pomembno ne le za dobro delovanje vaših naprav, pač pa tudi za planet, saj manj shranjenih digitalnih podatkov pomeni manjšo porabo energije, s tem pa tudi manj izpustov CO2.

Podjetje IKEA je na dogodku "Naredi prostor življenju" v trgovini IKEA Ljubljana razkrilo, da bo celotno poslovno leto 2024 posvetilo idejam in izdelkom za shranjevanje po vsem domu. Ključne rešitve obsegajo vse od knjižnih polic, predalnikov in vozičkov do škatel, registratorjev in ikonične nakupovalne vreče podjetja IKEA. S temi rešitvami v podjetju pomagajo kupcem pospraviti, ustvariti red in tako narediti prostor življenju.

Pisanih travnikov je v Sloveniji vsako leto manj. Ker so izjemnega pomena, v Sloveniji nastaja semenska banka, ki bo predstavljala varovalko v primeru, da katera rastlinska vrsta izgine s kakšnega območja. V njej bodo shranjena semena vsaj 300 značilnih vrst, nabrana na 21 območjih Natura 2000 po vsej Sloveniji. Vzpostavitev semenske banke in prizadevanja za ohranitev travnikov pa so se šele začela.

Leta 2021 so začeli v Notranjskem parku zbirati semena travniških vrst. Kakšen pomen imajo travniki na območju Cerkniškega jezera in zakaj je treba shranjevati semena vrst, ki uspevajo tam? Kot odgovarjajo v Notranjskem parku, so travniki na Cerkniškem jezeru zelo pomembni za ohranjanje nekaterih rastlinskih vrst, posebno tistih, ki so vezane na mokrišča.

Če za naravo velja, da deluje krožno in zato odpadka ne pozna, pa ljudje nasproti temu stojimo z linernim sistemom uporabe. Nenadzorovano črpamo in konzumiramo svetovne zaloge surovin, ki pogosto že v naslednjem trenutku postanejo odpadek. O tem, kakšne so dobre prakse krožnega in trajnostnega oblikovanja, s katerimi smo do narave lahko bolj prijazni, smo se pogovarjali z industrijsko oblikovalko Julijo Karas in Alenko Kreč Bricelj iz ekološkega društva Smetumet.

Mednarodni projekt postavitve severnojadranske vodikove doline, ki poteka pod okriljem ministrstva za okolje in partnerjev iz sosednje Hrvaške in Italije, je uspešno prestal evalvacijsko fazo razpisa za pridobitev sredstev iz programa Evropske komisije REPowerEU. Ministrstvo bo za vzpostavitev proizvodnje vodika prejelo okoli 354.000 evrov.

Restavracije s hitro prehrano v Franciji z novim letom ne bodo več smele uporabljati embalaže za enkratno uporabo, torej krožnikov, skodelic in namiznega pribora, za stranke, ki jedo v lokalih. V Franciji namreč približno 30.000 lokalov s hitro prehrano na leto postreže šest milijard obrokov na leto, pri tem pa ustvarijo 180.000 ton odpadkov.

Čeprav je bilo letošnje leto vremensko precej muhasto, nas je narava vendarle obdarila z obilico svojih darov. Slovenske kmetije se tako lahko pohvalijo z bogato letino, kar se vsekakor splača izkoristiti. Naj bo torej vaša letošnja ozimnica dobro založena z izdelki lokalne pridelave, pri tem pa bodite pozorni na pravilno shranjevanje, da delo pridnih rok ne bo šlo v nič.

Evropski zakonodajalci zaključujejo pripravo uredbe o baterijah, ki bo določila standarde za proizvodnjo trajnostnih baterij, izdelanih v Evropi, pri čemer 36 nevladnih organizacij opozarja na več pomanjkljivosti. Zaskrbljene so predvsem glede pravil dolžne skrbnosti, ki naj bi ščitila pred zlorabami v dobavni verigi baterij, so opozorili v Focusu.

Leta 2019 je bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da je v otroških pleničkah zaskrbljujoče število kemikalij. Potem se je, kot kažejo rezultati nove študije, stanje na trgu izboljšalo, a še vedno ostaja bojazen, da bi se strupi v otroških plenicah znova pojavili. Otroci so, kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), še posebej občutljivi na kemikalije, zato bi morala Evropska Unija narediti vse, kar je mogoče, da prepove uporabo kemikalij, ki predstavljajo tveganje v higienskih izdelkih.

Fotovoltaika postaja vedno pomembnejša, predvsem v luči boja proti podnebnim spremembam in energetske neodvisnosti držav, nedavni konflikti z Rusijo so dvignili pomembnost in interes tako za fotovoltaiko kot tudi druge obnovljive vire. Če bi recimo del subvencij namesto proizvajalcem fosilnih goriv namenili fotovoltaiki, bi se ta prehod na čistejše vire zgodil še veliko hitreje, je prepričan dr. Marko Jošt z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Pojasnil nam je, kakšen mejnik je uspel njemu in sodelavcem Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko pod vodstvom prof. dr. Marka Topiča.

EU je razkrila načrt za največjo prepoved nevarnih kemikalij doslej. Omejili bi lahko uporabo do 12.000 snovi, so razkrili danes. Kmalu bi lahko v Evropi s posebno shemo tako prepovedali oziroma omejili na tisoče potencialno škodljivih kemikalij, ki se nahajajo v otroških igračah, plenicah, kozmetiki, barvah, lakih, embalaži ... Medtem ko številni strokovnjaki ambicioznost EU podpirajo in pozdravljajo, v kozmetični industriji svarijo, da bi takšna omejitev pomenila zmanjšanje raznolikosti izdelkov za potrošnike.

123 tradicionalnih sort jablan in hrušk, 1027 vrst metuljev, 44 vrst orhidej, 83 vrst ptic, 14 kraških jam, 108 kilometrov pešpoti in neskončne kolesarske steze s pogledom na neokrnjeno naravo. Če letine tako kot letos ne uničijo vremenske razmere, lahko popotniki žejo med občudovanjem zelene pokrajine pogasijo z ugrizom v kozjanska jabolka, ki v sebi skrivajo pravo eksplozijo okusa. Kozjanski park je bil v letu, ko obeležuje 40 let obstoja, nagrajen s prestižno Unescovo mednarodno nagrado. To je prvič, da je nagrada prišla v Slovenijo.

V francoskem Flinsu stoji prva evropska tovarna, ki deluje po principu krožnega gospodarstva na področju mobilnosti. Gre za podjetje, ki je namenjeno podaljševanju življenjske dobe električnih vozil, recikliranju odsluženih baterij in drugih avtomobilskih delov ter ponovni uporabi akumulatorjev za shranjevanje zelene energije.

Kako bo videti prihodnost mobilnosti, kaj pomeni energijski prehod in kako je videti življenje na t. i. pametnem otoku, se lahko že danes prepričamo na portugalskem otoku Porto Santo in francoskem otoku Belle-Île-en-Mer. Ker gre na obeh otokih za občutljive ekosisteme, želijo lokalne oblasti z energijskim prehodom zmanjšati emisije. Zato so pred tremi leti začeli izvajati projekte pametnih električnih ekosistemov.

Ena od večjih skrbi pri električnih vozilih je, kam z odsluženimi akumulatorji. Čeprav se njihova življenjska doba zaradi razvoja tehnologije podaljšuje, pa po skoraj 10 letih niso več dovolj zmogljive za uporabo v električne vozilu. Toda, še zdaleč ne romajo na odpad, pač pa se za rabljene akumulatorje začne drugo življenje. S primerno predelavo jih namreč lahko uporabljamo za napajanje dvokolesnikov in številnih drugih električnih naprav.

Poročali smo o raziskavi, v kateri so opozorili, da so ravni izpustnega plina NO2, katerega glavni vir je promet, na nekaterih lokacijah v prestolnici zaskrbljujoče. Zato smo na Mestno občino naslovili vprašanja o tem, katere ukrepe sprejemajo, da bi izboljšali kakovost zraka za prebivalce, ki živijo v največjem slovenskem mestu. Kot so izpostavili, imajo ambiciozne načrte za elektrificiran vozni park, a je to, kdaj bi ga lahko dobili, težko napovedati. Kot pojasnjujejo, je uvajanje novih tehnologij pogona s stroškovnega vidika zelo zahtevno, zato so pri takih prehodih nujne ustrezne spodbude države.

Sredi aprila je Japonska sporočila, da so potrdili načrt o postopnem izpustu več kot milijon ton odpadne vode iz jedrske elektrarne v Fukušimi. Znanstveniki pravijo, da večjega vpliva na okolje to ne bo imelo, a okoljevarstveniki ter številne sosednje države temu nasprotujejo. Zakaj načrt zbuja skrbi?

Prebivalec Slovenije v povprečju vsako leto zavrže okoli 64 kilogramov hrane. V zadnjih letih količina zavržene hrane nekoliko upada. Eden od razlogov za to so tudi projekti, kot je "Viški hrane", v okviru katerega povsem kakovostno hrano, ki je gostinci čez dan ne prodajo, zbirajo prostovoljci in jo razdelijo med tiste, ki so se znašli v finančni stiski.