seznam

V Neumskem zalivu je ribič ta mesec opazil izredno ogroženo sredozemsko medvedico. Žival, ki ga je preesnetila, je fotografiral. Znanstveniki pa so nato tudi potrdili, da je v svoj objektiv ujel prav sredozemsko medvedico. To opažanje je še eno v nizu, ki zbuja upanje, da bi se ta vrsta lahko vrnila v Jadran. Zaradi pritiska človeka je namreč izginila s teh območij, a obstajajo znaki, da se vrača v Jadran, so optimistični v WWF Adria.

Raziskovalce v Južni Afriki je presenetil gekon, ki se je pred očmi sveta skrival več kot 30 let. Znanstveniki so menili, da je izumrl, nekateri celo niso verjeli, da je kadarkoli živel in da je njegov obstoj le mit. Zdaj so navdušeni nad malim plazilcem, ki se je znova pojavil.

Doselitev 18 risov, 30 potomcev. Sveži geni, v slovenskih Dinaridih pa zdaj živi približno dvakrat več risov kot ob začetku enega izmed najbolj odmevnih primerov dobre prakse v Sloveniji, Life Lynx. Risom v Dinaridih je zaradi sokrvja grozilo izumrtje. Več let smo spremljali rise, ki so jih spustili v slovenske gozdove, in se veselili njihovih korakov v svobodi. Projekt je danes celo nominiran za prestižno nagrado. Preverili smo, ali se moramo za populacijo risa v Sloveniji še bati ali si lahko oddahnemo.

Krivolovci v Južni Afriki so v prvih treh mesecih tega leta ubili več kot 100 nosorogov, večino v nacionalnih parkih. To kaže, da boj za zaščito ene najbolj znanih kritično ogroženih vrst, še zdaleč ni končan. Največjo grožnjo za nosoroge predstavlja krivolov, ki ga poganja povpraševanje potrošnikov po nosorogovih rogovih predvsem v Aziji.

Zelišča, korenje, solata, blitva, različne zelenjave, maline in jagode ... Vse to uspeva na mobilnih vrtičkih mladih vrtnarjev. Malčki iz vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica so se že pri rosnih letih navdušili nad vrtnarjenjem. Tako že obvladajo osnove vrtnarjenja, prav tako pa so pridobili znanje o različnih vrstah rastlin in njihovem razvoju. Projekt jih je tudi učil skrbi za okolje in trajnostnega ravnanja z viri. Udeležba v projektu pa je otroke spodbudila tudi, da se povežejo s starimi starši, kar je okrepilo medgeneracijske vezi. Največ pa je vreden nasmeh na njihovih obrazih, ko uživajo v sadovih lastnega truda.

Ogromen gozdni požar je uničil na tisoče hektarjev avstralskega narodnega parka Budj Bim. Za seboj je pustil opustošenje, še posebej hude posledice pa je imel na tamkajšnjo populacijo koal. Te so bile opečene, žejne in sestradane. Oblasti so se odločile, da živali kar evtanazirajo, preden te ostanejo brez hrane in pijače zaradi škode na pogorelem območju. Iz helikopterjev tako streljajo nanje, da jih usmrtijo. Številni tej metodi nasprotujejo.

Zagotovo ste kakšno pomlad svoje oči razvajali s pogledom na velikonočnico, ki ima v Sloveniji prav poseben pomen. A ta ima tudi 'brate in sestre'. Sodi v skupino kosmatincev, ki imajo izredno dobro strategijo preživetja. A kljub temu bodo počasi izginile in sodijo med ogrožene. Te rastline poleg podnebnih sprememb namreč izgubljajo bolj ali s preoranimi ali preveč zapuščenimi površinami. Kot da ne bi znali več ohranjati mozaične krajine, ki so jo naši predniki tako s pridom znali izkoriščati, da so pridelali vso hrano doma, pa je bila tedaj rastlinska pestrost in pogostost vrst bistveno večja, izpostavlja dr. Jože Bavcon iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Verjetno ste že neštetokrat slišali, da zapirajte vodo med umivanjem zob. Kateri pa so še drugi načini varčevanja z vodo, ki lahko prihranijo zavidljivo število litrov tekočega bogastva, pa jih morda še ne poznate ali nanje preprosto ne pomislite?

Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo preverili, kako z malimi koraki na pot do energetskih prihrankov. Ali katerega izmed njih že upoštevate? Ali ste vedeli, da lahko zaradi napačnih navad v gospodinjstvu porabimo do 30 do 40 % več energije, kot če bi ravnali premišljeno, s tem pa povzročamo nepotrebne izpuste toplogrednih plinov? In da lahko denimo z zvišanjem sobne temperature poleti za 1 stopinjo Celzija prihranimo do 6 % rabe energije?

Poplave, neurja, vročinski valovi. Ekstremni vremenski dogodki, ki jim je botrovala podnebna kriza, so med letoma 1993 in 2022 po svetu povzročili več kot 765.000 smrtnih žrtev. Kot ugotavlja Indeks podnebnega tveganja Germanwatch, so kar tri evropske države na vrhu seznama tistih, ki so jih ekstremne vremenske razmere najbolj prizadele. To so Grčija, Španija in Italija.

Poročali smo, da je na tisoče invazivnih tujerodnih ptic zavzelo severno Italijo. Gre za svetega ibisa, ki so ga nekoč častili v starem Egiptu. Iz svoje rodne Afrike se je razširil po Evropi. Tujerodna vrsta ptic se je, potem ko je pobegnila iz ujetništva, še posebej namnožila v severni Italiji. Naravovarstveniki se bojijo, da bo ogrozila avtohtone vrste. In tudi pri nas je že prisotna, zelo verjetno pa je, da se bo, če ne bomo sprejeli nobenih ukrepov, močno razširila tudi tu.

Podnebne spremembe grozijo tudi, da bodo povsem spremenile jedilnike s specialitetami. Poročali smo že, da imajo številna vina, pa kava in kakav negotovo prihodnost. A ta grozi tudi številnim priljubljenim gurmanskim poslasticam. Seznam delikates, ki lahko sčasoma izginejo iz krožnikov, se vedno daljša.

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani so pripravili nekoliko drugačno, a poučno pokopališče. Simbolično so nagrobnike postavili za v naravi izumrle rastlinske vrste v Sloveniji, ki pa jim jih je v Botaničnem vrtu uspelo ohraniti. Gre še za en dokaz o tem, kako dragoceno vlogo pri varovanju rastlinskih vrst v Sloveniji igra ljubljanski Botanični vrt.

Porumeneli gozdovi zaradi hrastove čipkarke, strah pred azijskim sršenom in modro rakovico, pa Japonski hrošč na počivališču Barje. To je nekaj odmevnejših primerov tujerodnih vrst, ki v zadnjem času skrbijo slovenske raziskovalce. Tujerodnih invazivnih vrst, ki povzročajo hudo gospodarsko in okoljsko škodo, bo vedno več, mi pa nimamo učinkovitega sistema za njihov nadzor, opozarja strokovnjakinja na tem področju Jana Kus iz Zavoda Symbiosis. Ministrstvo pripravlja dopolnitve Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi končno uredil to področje, a kot svari Kusova, načrtovana dopolnila niso ustrezna in učinkovita. Če pa se sprejmejo v tej obliki, jih bo kasneje težko spreminjati in priložnost bo zamujena. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so medtem še vedno prepričani, da bodo dopolnitve učinkovite.

Zaradi uspešnega širjenja azijskega sršena po Evropi obstaja velika verjetnost, da se lahko kmalu pojavi tudi v Sloveniji, opozarjajo na Zavodu za varstvo narave. V Sloveniji ga za zdaj še niso opazili, na zavodu pa pozivajo javnost, da jim javi morebitna opažanja. Azijski sršen predstavlja resno grožnjo naravi in ljudem, opozarjajo.

V Južni Afriki leži otoček Marion, kjer pa še zdaleč ni vse tako idilično, kot bi sklepali iz fotografij, ki se prikažejo, ko na spletu poiščemo ta zeleni raj. Tam se namreč vsak dan bije bitka za preživetje. Na otok, ki kipi od življenja, so mornarji nekoč po nesreči prinesli invazivno vrsto miši. Ta pa je začela terorizirati avtohtone vrste na otoku. Pobudniki projekta, ki želijo otok rešiti iz krempljev plenilk, opozarjajo, da se situacija vedno bolj zaostruje. Če so miši najprej napadale zgolj jajca ogroženih albatrosov, ki so najbolj 'prepoznavni prebivalci' otoka, so zdaj postale tako agresivne, da dobesedno do smrti poglodajo mladiče in tudi odrasle ptice. Skočijo na nič hudega sluteče ptice in jih počasi glodajo. Rešitev pa: izkoreninjenje ali eradikacija vrste na otoku. A pri takšnih odločitvah je treba biti previden, svarijo strokovnjaki.

V preteklih dneh so iz Hrvaške poročali o veseli novici. Pri Novigradu so opazili skupino treh brazdastih kitov, obisk je bil navdihujoč predvsem zato, ker je bil prvi na tem območju po skoraj desetletju. A vse kaže, da bo dobil žalosten epilog. Potapljač je v italijanskih Miljah namreč našel truplo 13-metrskega kita. Strokovnjaki se bojijo, da pripada prav enemu izmed opaženih brazdastih kitov.

Modra rakovica, ki je postala strah in trepet v sosednji Italiji, se širi tudi v Sloveniji. Invazivna vrsta pustoši po morskem ekosistemu, saj je izredno agresivna pri boju za prostor in plenjenju. V Krajinskem parku Strunjan so v dveh mesecih in pol izlovili 278 osebkov modre rakovice, med njimi pa je bilo tudi več samic, ki so na trebuhu nosile jajca.

Se tudi vi sprašujete, ali so oblačila s trgovskih polic varna ali morda vsebujejo ostanke kemikalij, ki so škodljive za naše zdravje? Čeprav Inšpekcija za kemikalije v Sloveniji ni zaznala prekomernih povečanj v oblačilih, je vsebnost kemikalij v oblačilih lahko zaskrbljujoča za zdravje ljudi, saj se lahko določene škodljive snovi absorbirajo skozi kožo, vdihavajo ali zaužijejo. Pri proizvodnji oblačil se namreč pogosto uporabljajo različne kemikalije in škodljive snovi, ki lahko negativno vplivajo na zdravje ljudi in okolje, pojasnjujejo na Kemijskem inštitutu. Zveza potrošnikov Slovenije tako poziva k obveznemu označevanju nevarnih kemikalij v oblačilih.

Strokovna javnost je enotna, da je pojav najbolj nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih le vprašanje časa. V primeru, da njihove ustalitve in razširjanja ne bomo uspeli omejiti, so predvidene posledice lahko obsežne – tako iz vidika ekonomskih škod kot tudi vpliva na ekološke in socialne funkcije gozdov, opozarja dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije. "Zdravje gozdov ni samoumevno. Za to, da bodo naši gozdovi lahko tudi v prihodnosti nudili vse dobrine in storitve, smo odgovorni vsi," poudarja.

Na rdeči seznam ogroženih vrst IUCN so dodali več kot 1000 novih vrst. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave zdaj izumrtje grozi že več kot 45.000 vrstam. Med ogroženimi vrstami se je znašel tudi bornejski slon. Še posebej velik upad pa so utrpeli plazilci na Kanarskih otokih in na Ibizi, poudarja Mednarodna zveza za varstvo narave.

Od Pariza do Melbourna – seznam mest, ki se odločajo za odstranjevanje nepotrebnih betonskih površin, je vse daljši. Beton, asfalt in tlakovce nadomeščajo s travniki, grmički, drevesi in naravnimi habitati, s čimer želijo ublažiti posledice podnebnih sprememb, izboljšati poplavno varnost in ozeleniti urbana okolja.

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo svari, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije.

Si želite sončne elektrarne pa nimate svoje strehe? Nekateri so se znašli po svoje in v Evropski uniji je mogoče videti kopico dobrih praks, kako se lahko prebivalci vključujejo v zeleni energetski prehod. Nemčijo je zajel val 'solarizacije' balkonov. Sledijo pa ji tudi Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Poljska in Luksemburg.

Novo poročilo Združenih narodov razkriva, da je več kot 4000 prostoživečih vrst še vedno tarča tihotapcev. In to kljub prizadevanjem za omejitev trgovine s prostoživečimi živalmi po vsem svetu. Večina vrst, ki se znajdejo v krempljih tihotapcev, je ogroženih. Največkrat zasežene vrste so korale, kar predstavlja še dodatno grožnjo za organizme, ki so že močno na udaru podnebnih sprememb, ugotavljajo ZN.

Evropski poslanci so prižgali zeleno luč pravici potrošnikov do popravila. Prepričani so, da bodo nova pravila oživila trg popravil. Kot ocenjujejo v društvu Ekologi brez meja, kjer podporo novi pravici pozdravljajo, ima direktiva sicer še nekaj pomanjkljivosti. Kot menijo, bo preteklo še nekaj časa, preden bo to imelo vpliv na potrošnike, načeloma pa bi moralo olajšati popravila, tako z vidika možnosti kot cene, so prepričani.

Vse prevečkrat se odgovornost za okolju prijaznejše ravnanje prelaga na končne uporabnike, opozarjajo Ekologi brez meja. A vsaj, ko govorimo o nakupovalnih navadah, je veliko odvisno tudi od same ponudbe in tega, kako sami trgovci potrošnikom olajšajo bolj trajnostne izbire. Prav to so si za enega od ciljev v okviru trajnostne strategije zastavili v Spar Slovenija, kjer so ob svetovnem dnevu Zemlje pripravili vodnik za trajnostno nakupovanje. In eden od korakov k spreminjanju navad je tudi umik brezplačnih plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo.

Skupina znanstvenikov in veterinarjev opozarja, da evropski, predvsem francoski, apetit po žabjih krakih ogroža dvoživke v Aziji in jugovzhodni Evropi. Pozivajo k boljši zaščiti vrst, s katerimi se najpogosteje trguje za kulinarične poslastice. Dvoživke so namreč ene izmed najpogostejših vrst na rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN.

Se vam je pokvaril radio, pečica, fen? Ste nameravali zaviti v najbližjo trgovino, staro napravo pa odvreči na smetišče? Pomislite še enkrat in preverite, kako lahko svojemu aparatu podaljšate življenje. Zato pa vam bo naš planet še kako hvaležen.

Evropa je odprla nova stran v zgodovini in napovedala oster boj okoljskim kriminalcem. Evropski poslanci so sprejeli razširjen seznam kaznivih dejanj proti okolju in strožje sankcije. Ta zajema tudi nezakonito trgovino z lesom, izčrpavanje vodnih virov in dejanja, kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaženje zraka, vode in tal, ki vodijo v uničenje ekosistema in so zato primerljivi z ekocidom. Okoljskim kriminalcem po novem grozi do deset let zaporne kazni.

Zakladi so vedno pred domačim pragom, treba jih je le prepoznati, pravi direktor botaničnega vrta Ljubljana Jože Bavcon. Ste že slišali za zvezdico, Ljubljano, goro in netopirja? To so sorte slovenskih zvončkov, ki v tujini in pri nas dosegajo visoke cene, saj so izredno cenjene. Za dragoceni bel šopek bi tako lahko odšteli malo premoženje, slovenski zvončki namreč stanejo več sto evrov. 'Rekorder' pa je za beli zaklad sorte 'Nova Gorica', ki je na dražbi odštel 513 evrov. Te lepotce pa si lahko ogledate prihodnji konec tedna na tradicionalnem Festivalu zvončkov v botaničnem vrtu v Ljubljani.

V Mehiki so na območjih prezimovanja zabeležili ogromen upad števila metuljev vrste monarh v primerjavi z lanskim letom, so v sredo opozorili strokovnjaki. Ocenjujejo, da se je število zmanjšalo predvsem zaradi podnebnih sprememb in uporabe pesticidov.

Varnost preskrbe z vodo in hrano, pa zagotavljanje biotske raznovrstnosti in blaženje podnebnih sprememb. Vse to so pomembne funkcije ekosistema, ki ga imenujemo tudi ledvice pokrajine. Letos svetovni dan mokrišč obeležujemo pod sloganom 'življenjska povezanost ljudi in mokrišč'. Mokrišča absorbirajo toliko ogljikovega dioksida, kot vsi gozdovi na planetu skupaj, pa vendar izginjajo trikrat hitreje od gozdov.

Iz Tropske hiše Celje znova prihajajo vesele novice. Isabella, samica ogrožene vrste opice zlatoglavi levič, je že petič postala mama. Zlatoglavi leviči so na rdečem seznamu ogroženih vrst, zato je to še posebej razveseljiva novica, ki predstavlja upanje za to karizmatično vrsto. Mladič je zdrav in napreduje v razvoju, preživel je prve kritične dni življenja, so navdušeno sporočili iz Tropske hiše.

Za nami je leto vremenskih ekstremov in ujm. A vse le ni bilo tako črno. Za vas smo pripravili seznam pozitivnih okoljskih novic iz Slovenije in sveta. Ali veste, da je prav leta 2023 v Sloveniji gnezdilo največ parov štorkelj doslej? Nasmejte se ob pogledu na nove mladiče kritično ogroženih nosorogov in risa z redkim vzorcem, ki so ga ujeli v slovenskih gozdovih. Spomnite se na slovenske trajnostne zgodbe in osupnite nad novimi tehnologijami, ki bodo morda pomagale človeštvu v boju s podnebno krizo.

Znanstveniki so posodobili rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. In novice so vse prej kot dobre. Na seznamu je več kot 44.000 vrst, seznam je daljši za približno 2000 vrst. Najbolj ogroženi so še vedno plazilci, sladkovodne ribe in dvoživke.

Medtem ko v Dubaju poteka podnebna konferenca Združenih narodov COP28, britanski mediji poročajo o novi obsežni raziskavi o onesnaženosti zraka. In ko se gostiteljica najpomembnejšega podnebnega dogodka otepa očitkov, da je poskušala konferenco izkoristiti za sklepanje naftnih poslov s sodelujočimi državami, so rezultati študije zaskrbljujoči. Kažejo namreč, da bi, če bi namesto fosilnih goriv uporabljali čiste vire energije, lahko rešili na milijone življenj, hkrati pa bi to pomagalo v boju proti podnebnemu segrevanju.

Potrebujete zvočnike, ki jih uporabite le enkrat na leto? Zakaj bi kupovali reči, ki jih potrebujete le redkokdaj? V Novem mestu bo zaživela prva knjižnica reči v Sloveniji, ki bo delovala v sklopu splošne knjižnice. Člani knjižnice si bodo lahko brezplačno izposodili predmete, ki jih potrebujejo, pa jih doma nimajo. Knjižnica se bo odprla v začetku leta 2024, zdaj pa zbirajo predmete, ki bodo sestavljali knjižnico reči. Nekaj so jih že zbrali. Najbolj zaželeni predmeti v knjižnicah reči so sicer šivalni stroji, detektorji kovin, puhalniki za listje, zvočniki, mešalne mize ...

Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da se z začetkom kurilne sezone tudi močno onesnaži zrak. Preverite, kako poskrbeti za svoje zdravje v času kurilne sezone.

Gospodinjstvo lahko na leto privarčuje do 80 evrov, če se odpovemo prižiganju nagrobnih sveč. Resnično ceno našega prižiganja sveč sicer plača okolje. Seznam škodljivih posledic njihovega zbiranja, skladiščenja in obdelave na okolje je dolg. Nagrobne sveče so zaradi svoje kompleksne sestave zelo zahteven odpadek za predelavo. Vsak sestavni del sveče je treba ločiti in posebej reciklirati. Med sestavnimi deli sveče prevladuje material PVC – plastika, ki vsebuje klor, ta pa se ob razkrajanju lahko sprošča v okolje in povzroča okoljske težave. Zato ne pozabite na pravilno ločevanje tega odpadka.

Ljubljana, Šaleška dolina, Brežice, Jeruzalem, Miren Kras in Kranj se lahko pohvalijo z novim nazivom. Uvrstili so se na lestvico 100 najbolj trajnostnih zgodb na svetu.

Populacije prostoživečih živali so se od leta 1970 zmanjšale kar za dve tretjini, smo že poročali. Med glavnimi vzroki so uničevanje okolja: krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi, ki prispeva tudi k izbruhu bolezni, kot je covid-19. Izumrtje grozi tudi evropskim vrstam. Med njimi so arktična lisica, morski pes orjak, evropska jegulja, ris in sredozemska medvedica.

Vsako leto proizvedemo več kot 400 milijonov ton plastike, polovico za enkratno uporabo. Če bi bila plastika država, bi bila peta največja proizvajalka izpustov toplogrednih plinov. Žal pa embalaža za ponovno uporabo predstavlja manj kot dva odstotka na embalažnem trgu, poudarjajo v društvu Ekologi brez meja. Danes obeležujemo svetovni dan rinfuze. Tudi tokrat je cilj povezati na milijone ljudi po vsem svetu, ki si prizadevajo za preprečevanje onesnaževanja s plastiko, poudarjajo v društvu.

Ekostilistko smo povprašali za nekaj nasvetov, kako lahko poskrbimo za bolj trajnostno omaro in manj zavrženih oblačil. Preverite, kako se lahko izognete impulzivnim nakupom in poleg okolja zaščitite tudi svojo denarnico. Glavni nasvet pa: če se le da, kupujte z druge roke in le, če boste modni kos nosili vsaj eno leto.

Kaj v Sloveniji delamo dobrega za naravo, se sprašujemo ob 10. evropskem dnevu Nature 2000. Eden izmed svetlih primerov je Osnovna šola Predoslje. Učenci, učiteljica in gasilci so združili moči in uredili gnezdo štorkelj, ki ga nenehno nadzorujejo s pomočjo kamer. Doslej so spremljali eno uspešno gnezditev, bili priča žalostnem letu, ko so v gnezdu poginili vsi mladiči, trenutno pa je gnezdo prazno, štorklje so odletele k sosedom. Upajo pa, da se ptice kmalu spet vrnejo na dimnik njihove strehe.

Sprejeta je bila prelomna zakonodaja za zmanjšanje vpliva evropske potrošnje na krčenje gozdov po svetu. Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt na svetu in pomemben korak za zmanjšanje vpliva potrošnje EU na uničevanje gozdov po svetu. Podjetja bodo morala tako po novem za trgovanje s kmetijskimi izdelki v EU obvezno dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov. A nova uredba vseeno prinaša nekaj pasti, poudarjajo v Focusu.

Kmete z Ljubljanskega barja je v zadnjih dneh razburila informacija o strožjem režimu kmetovanja, ki jih predvideva nov program upravljanja območij Natura 2000. Opozarjajo, da so bili izključeni iz procesa priprave programa, kar pa na ministrstvu za naravne vire zavračajo. Obenem mirijo, da javna razprava o predlaganih spremembah še ni zaključena.

V letu dni, ko Ukrajina bije bitko za obstoj, so izstrelki terjali tudi (pre)večkrat nevidno žrtev: ukrajinsko naravo. Na tisoče poginulih delfinov, nevarnost jedrske katastrofe, številna razlitja nafte v morje, znižanje vodostajev, gozdni požari ... To je le nekaj primerov okoljskega opustošenja, ki ga je zahtevala vojna v Ukrajini. Posledice uničenja okolja med vojno pa bodo nevarnosti zdravju ljudi predstavljala še dolgo po tem, ko bo odjeknil zadnji strel.

Avstralska okoljska ministrica Tanya Plibersek je zavrnila izdajo dovoljenja za začetek novega projekta v lasti rudarskega mogotca Cliva Palmerja v bližini Velikega koralnega grebena v Queenslandu. Ta projekt bi namreč resno ogrozil ekosistem nepogrešljivega bisera na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Okoljevarstveniki so to označili za zgodovinsko odločitev.

Ključna so za čiščenje vode, zagotavljanje pitne vode in v boju proti podnebnim spremembam. So naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna: so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo. Zaradi zadrževanja vode v času večjih količin padavin in visokih vodostajev zmanjšujejo možnost poplav. Vse to so mokrišča. Nepogrešljiva za naše preživetje. A izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi.

Novica, da so na krožnikih evropskih potrošnikov zdaj dovoljeni izdelki iz čričkove moke, je poskrbela za nekaj razburjenja med potrošniki. Pri tem so se namreč pojavili tudi številni pomisleki o varnosti in transparentnosti dodajanja takšnih pripravkov v predpripravljena živila, ki se znajdejo na policah trgovin. Na Zvezi potrošnikov Slovenije mirijo, da trditve, ki krožijo po družbenih omrežjih, da žuželk v živilih ne bo treba označevati, nikakor ne držijo.

Svetovna organizacija za varstvo narave opozarja, da se z upadanjem populacije in vse večjimi grožnjami njihovemu obstoju spopada na tisoče živalskih vrst. Letos je med ogroženimi živalskimi vrstami posebej izpostavila severne jelene in cesarske pingvine.

Nepredvidljivi in ekstremni vremenski vzorci grozijo tudi kakovosti najbolj priljubljene opojne tekočine na svetu. Do leta 2050 se bodo vremenske razmere v državah, kjer pridelajo največ kave, močno spremenile. Letošnje leto je bilo razočaranje za pridelovalce kavovca v Keniji.

Nova raziskava razkriva lestvico držav z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami v Evropi. Visoko mesto si je prislužila Slovenija, ki je pristala na 'trajnostnih stopničkah' kot tretja država z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami. Prvo mesto je zasedla Finska, najslabše pa se je odrezala Malta.

Sprehod po čudoviti praznično okrašeni Ljubljani bodo obiskovalci letos med 25. novembrom in 17. decembrom lahko okronali z obiskom Mastercard praznične vasice na Trgu francoske revolucije, kjer jih bosta pričakali imenitna jedača in pijača ter številne priložnosti za sproščena druženja, ki zbližujejo in povezujejo.

Sprehod po čudoviti praznično okrašeni Ljubljani bodo obiskovalci letos med 25. novembrom in 17. decembrom lahko okronali z obiskom Mastercard praznične vasice na Trgu francoske revolucije, kjer jih bosta pričakali imenitna jedača in pijača ter številne priložnosti za sproščena druženja, ki zbližujejo in povezujejo.

"Brez miru na Zemlji ne bo učinkovite podnebne politike," je preko video nagovora na podnebni konferenci COP27 posvaril ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, ki je opozoril, da države ne morejo skrbeti za okolje in reševanje podnebne krize, medtem ko se ukvarjajo s svojo lastno varnostjo in obrambo. In prav na račun vojne v Ukrajini so naftna podjetja močno zvišala svoje dobičke, kar je katastrofalna novica za planet, ki se zaradi fosilnih goriv segreva. Za nameček pa so lobisti za fosilna goriva preplavili podnebno konferenco COP27.

Chia semena, goji jagode, acai, spirulina .... Seznam eksotičnih superživil, ki naj bi imela blagodejne učinke na naše počutje in zdravje, je dolg. A kot pravita dr. Korošec in dr. Vidrih z Biotehniške fakultete v Ljubljani, je bil izraz skovan v komercialne namene. Ključ do zdravega načina življenja je v resnici uravnotežena prehrana, tako imenovana 'superživila' pa ne morejo predstavljati visokega deleža v vsakodnevni prehrani, poudarjata. In naše lokalno okolje nam nudi številne izbire superživil, ki rastejo na naših drevesih, poljih in čebelnjakih. V veliko primerih se v primeru daljšega transporta kmetijski pridelki namreč obirajo bolj zgodaj, da bi do potrošnika prišli v stopnji optimalne zrelosti, vendar na račun slabše senzorične in prehranske kakovosti. Lokalno pridelano sadje in zelenjava sta kasneje obrana, kar pomeni optimalnejšo zrelost in s tem večjo vsebnost bioaktivnih komponent in boljšo senzorično kakovost.

Delavci, ki so popolnoma razčlovečeni, spijo na trdih deskah in v šotorih, narejenih iz folije. Pijejo iz embalaže, v kateri se je pred tem nahajal koktejl pesticidov. Na dan v povprečju posekajo, prav boste prebrali, 20 ton sladkornega trsa. To so prizori iz brazilskih plantaž. In sad njihovega suženjskega dela se pogosto znajde na naših krožnikih, četudi se tega le redkokdaj zavedamo. Uničevanje okolja, v amazonskem pragozdu vsakih sedem sekund pade drevo, in suženjsko delo sta namreč skriti sestavini naših krožnikov.

Leta 2019 je bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da je v otroških pleničkah zaskrbljujoče število kemikalij. Potem se je, kot kažejo rezultati nove študije, stanje na trgu izboljšalo, a še vedno ostaja bojazen, da bi se strupi v otroških plenicah znova pojavili. Otroci so, kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), še posebej občutljivi na kemikalije, zato bi morala Evropska Unija narediti vse, kar je mogoče, da prepove uporabo kemikalij, ki predstavljajo tveganje v higienskih izdelkih.