reševanje

Znanstveniki svarijo, da je onesnažen zrak tihi ubijalec. Na sodiščih pa se znajde vedno več primerov, povezanih z okoljem in zdravjem. Prelomna odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) bi lahko odprla pot za nove primere in bi lahko pomenila prelomnico v mednarodnem podnebnem pravu. V precedenčnem mnenju so namreč zapisali, da je "čisto, zdravo in trajnostno okolje" človekova pravica. Kršitve mednarodnih obveznosti na področju boja proti podnebnim spremembam pa predstavljajo protipravno ravnanje.

Medtem ko rjaveče ladje iz prve in druge svetovne vojne dobe propadajo na morskem dnu, njihov strupeni tovor predstavlja pereče a pogosto spregledano okoljsko tveganje. Potopljene vojne ladje so namreč ekološke bombe na dnu naših oceanov, opozarjajo strokovnjaki.

Žalostna novica iz slovenskega morja. Pred dnevi smo izgubili še eno zaščiteno morsko želvo, glavato kareto, najdeno v Kopru, ki je podlegla posledicam poškodb. Imela je poškodbe na glavi in plavutihh, kar je žal pogosta posledica trkov s čolni ali zapletanja v ribiške mreže. Društvi AniMa poziva k bolj učinkoviti obravnavi prostoživečih živali v stiski. Kot trdijo, poškodovana želva ni imela možnosti preživetja, saj v Sloveniji ni ustreznih kapacitet za nujno oskrbo takšnih živali.

Murski zmaj, ki je preživel obdobje dinozavrov, je ogrožen. Kečiga, vrsta jestetrovk, ki so ena najstarejših vrst rib na svetu, ima zadnjo priložnost za obnovo populacije v reki Muri. A ta živi fosil, zaenkrat še ne bo izumrl. Inštitut Revivo je namreč šel v akcijo in ob obrežju reke Mure je stekla gradnja valilnice, v reko pa so izpustili 5000 mladic, ki so že zaplavale.

Obeležujemo dan Zemlje, v tem mesecu pa smo žal zabeležili tudi veliko bolj neslaven dan. Dan ekološkega dolga Slovenije, ki smo ga letos obeležili že 8. aprila, pomeni, da smo na ta dan porabili že vse naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Od tega trenutka naprej prebivalci Slovenije živimo v ekološkem dolgu, kar ima resne posledice za našo prihodnost. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako lahko z vsakdanjimi dejanji znižamo svoj ekološki odtis in živimo bolj trajnostno.

Nevladne organizacije so se leta borile za zakon, ki bi zaščitil svetovne gozdove. Uvoz kmetijskih izdelkov v Evropo je namreč drugi največji povzročitelj krčenja gozdov na svetu. Ko so se že veselili nove uredbe, ki bi vzpostavila stroga pravila, pa je EU začela sprejemati spremembe, ki bi zakon znova oslabile, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Izničili bi potencial uredbe pri preprečevanju degradacije gozdov v Evropi. Uvedba kategorije držav brez tveganja za deforestacijo bi omogočila podjetjem, da se izognejo skrbnemu preverjanju. Tako bi lahko proizvode, povezane s krčenjem gozdov, pred uvozom prepeljali skozi države brez tveganja, kar bi ustvarilo trgovinske oaze, opozarjajo.

Fotograf Christian Åslund je postal priča podnebnih sprememb. V svoj objektiv je na isti lokaciji najprej poustvaril ikonične fotografije izpred približno sto let, potem pa je po 20 letih znova ujel pretresljive prizore pospešenega taljenja ledu. Njegove fotografije prikazujejo neverjeten obseg umika polarnega ledu na Arktiki. Serija fotografij je postala živ dokaz podnebnih sprememb, ki povzročajo pospešeno taljenje ledenikov.

Novo poročilo ugotavlja, da vrtoglav ogljični odtis enega odstotka najbogatejših na svetu povečuje lakoto, revščino in čezmerno število smrti. Zaradi luksuznih jaht, zasebnih letal in naložb v onesnaževalne industrije najbogatejših ljudi na svetu je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija vse težje dosegljiv.

Evropska agencija za okolje opozarja, da evropske vode še zdaleč niso v dobrem stanju. Kot opozarjajo, se evropske vode soočajo z vrsto izzivov, ki ogrožajo vodno varnost Evrope. Še posebej zaskrbljujoča je onesnaženost voda s kemikalijami. Le 29 odstotkov evropskih voda je v letih 2015–2021 namreč doseglo oceno dobrega kemijskega stanja.

Po Evropi pustoši ciklon Boris, ki je prinesel uničujoče poplave in hud mraz. Takšna sprememba pa katastrofalno vpliva tudi na živalski svet. Tako iz Avstrije kot tudi iz Slovenije prihajajo srce parajoči prizori onemoglih, prezeblih in poginulih jat lastovk. Kot so sporočili iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS), je usoda lastovk žal v razmerah, ki smo jim priča zadnje dni, negotova.

Organizatorji v Parizu obljubljajo najbolj zelene olimpijske igre doslej. Pa so lahko tako veliki dogodki zeleni? Tudi vedno več športnic in športnikov je v boju proti podnebni krizi glasnih – izražajo skrb glede vpliva tekmovanj, na katerih tekmujejo. Razmišljati bo treba o nekoliko drugačnih ukrepih – kot so prestavitve termine na manj vroče mesece in o gledalcih le pred televizijo, če želimo v prihodnosti čim bolj zmanjšati vpliv velikih športnih dogodkov, pravita Gaja Brecelj in Renata Karba iz Umanotere.

"Javnost se tega, da podnebna kriza vpliva na naše zdravje, večinoma še ne zaveda, vendar pa se tega vse bolj zavedamo zdravniki," opozarja nizozemski zdravnik, ki je svojo kariero posvetil vplivu okoljskih in podnebnih vzrokov na zdravje ljudi. Pripoveduje o novih boleznih, ki so doslej 'spale', nevarnosti ostankov farmacevtskih sredstev v vodi, izgubi biodiverzitete in s tem povezanih naravnih virov. Kateri pacienti bodo v prihodnosti zaradi podnebne krize pogostejši v čakalnicah zdravstvenih domov? Po svetu zaradi okoljskih in podnebnih vplivov vsake tri ure umre potniško letalo, polno otrok, mlajših od pet let, svari. Čeprav je delež žrtev v Evropi veliko manjši, ob takšnih številkah ne moremo ostati ravnodušni, poudarja.

Pomladne temperature bodo v prihodnjih dneh ob deževnem vremenu prebudile dvoživke, da se bodo v večernih urah podale na svoje poti do mrestišč. Tako kot predhodna leta bodo žabice potrebovale pomoč ljudi pri prečkanju prometnic. Dvoživkam lahko pri selitveni poti pomaga prav vsak. A pri tem ne pozabite na lastno varnost. Posebno reševalno akcijo so že izvedli v Kranju. Kot so sporočili, so čez cesto na varno v enem dnevu prenesli 320 žabic. Pridružite pa se jim lahko še danes.

Pred desetimi leti se je skupina približno 20 mladih odločila, da bodo s skupnimi močmi očistili jezero v mestu Bogor, ki leži v zahodni Javi v Indoneziji. Še danes tako otroci in mladostniki veslajo proti kupom plavajočih smeti, ki jih poberejo in s kajaki prinesejo na kopno, kjer jih sortirajo. Njihova prizadevanja so morda kaplja v morje, a imajo vseeno vpliv na njihovo lokalno skupnost. A odpadki in upravljanje z njimi so resen ekološki problem v Indoneziji.

Za nami je leto vremenskih ekstremov in ujm. A vse le ni bilo tako črno. Za vas smo pripravili seznam pozitivnih okoljskih novic iz Slovenije in sveta. Ali veste, da je prav leta 2023 v Sloveniji gnezdilo največ parov štorkelj doslej? Nasmejte se ob pogledu na nove mladiče kritično ogroženih nosorogov in risa z redkim vzorcem, ki so ga ujeli v slovenskih gozdovih. Spomnite se na slovenske trajnostne zgodbe in osupnite nad novimi tehnologijami, ki bodo morda pomagale človeštvu v boju s podnebno krizo.

V največjem nacionalnem parku v Zimbabveju v zadnjih tednih prevladujejo grozoviti prizori. Zaradi suše je tam namreč poginilo že najmanj 100 slonov. Njihova trupla pa so žalosten pokazatelj vpliva podnebnih sprememb in vremenskega pojava El Nino.

Iztekajoče se leto je zaznamovala peklenska vročina, ki je na mnogo delih sveta vztrajala precej dlje kot običajno. Hudourniške poplave so odplavljale zemljo in življenja, narava je svoj neusmiljeni obraz avgusta pokazala tudi v Sloveniji. Gozdni požari po svetu so neusmiljeno goltali vse pred seboj. Posledice podnebnih sprememb so ujete tudi v objektive fotografov. In prizori so pretresljivi.

V zadnjih letih se globalno ozaveščanje o pomenu trajnostnega razvoja močno povečuje, kar spodbuja podjetja k iskanju inovativnih rešitev za zmanjšanje vpliva na okolje. V tem kontekstu so se pri Tušu odločili narediti korak naprej s svojim najnovejšim projektom v okviru lojalnostnega programa Tuš klub – kocke Tuš Bricks, ki so narejene iz 100 % reciklirane plastike.

Dvanajst najbogatejših milijarderjev na svetu s svojimi superjahtami, zasebnimi letali, vilami in finančnimi naložbami proizvede več emisij toplogrednih plinov kot znesejo skupne emisije energije, ki jo porabi dva milijona domov. To kažejo analize raziskovalcev, ki so pod drobnogled vzeli dvanajsterico superbogatašev.

Cerkniški ribiči so ta mesec že dvakrat z lastnimi rokami pred poginom zaradi presihanja delov jezera reševali ribe. Jezero namreč postopoma izginja. A to so zelo nenavadne podobe, saj, kot opozarjajo v Notranjskem parku, je to za ta čas leta zelo nenavadno, ta slovenski fenomen bi moral biti oktobra namreč poln vode. Dogodek reševanja je prav spektakularen, saj očividcu gladina upada pred očmi, voda pa v vrtincih in s hrupom izginja v požiralnikih, kot v kadi, kjer odčepiš čep.

V zadnjih 300 letih je bila uničena polovica mokrišč v Evropi, ZDA in na Kitajskem, pri čemer so nekatera območja – vključno z Združenim kraljestvom, Irsko in Nemčijo – izgubila več kot 75 odstotkov mokrišč, poroča Guardian. Kot so ocenili raziskovalci, je skupno na globalni ravni izginilo območje v velikosti Indije.

To poletje so zaznamovali številni vremenski rekordi, med njimi tudi(pre)visoka temperatura oceanov. Nekatera območja v okolici otočja Florida Keys so letos denimo izpostavljena dvakrat večji toplotni obremenitvi, kot je to običajno za ta letni čas. To pa povzroča odmiranje koral, ki so ga letos zabeležili hitreje kot kadar koli doslej, besede znanstvenikov iz Nacionalne uprave za oceane in atmosfero povzema AP. Napovedujejo, da bo pojav verjetno zelo kmalu prizadel karibsko otočje in se razširil na globalno raven. Ocenili so, da je letošnji obseg beljenja brez primere.

Alessandro Galli, strokovnjak iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, pravi, da je ekonomska rast postala neekonomična. Cena za popravo škode, ki jo povzročamo na poti neustavljive gospodarske ravni, je danes namreč dokazano večja od koristi, ki jo prinaša gospodarska rast. Z njim smo se pogovarjali ob globalnem dnevu ekološkega dolga, ko je svet začel živeti na rezervo.

Človeška populacija skokovito narašča, posledično pa bo treba v bližnji prihodnosti bistveno povečati proizvodnjo hrane. Kot rešitev se že dlje časa omenjajo žuželke, ki so nizkoogljični vir beljakovin. Pa bomo ljudje sploh lahko kdaj sprejeli nenavaden, mrgoleč vir hranil? Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so pokazali, da je mogoča tudi drugačna pot. Ni namreč nujno, da se žuželke znajdejo na naših krožnikih. Predlagajo, da raje določene vrste žuželk uporabimo kot vir beljakovin za hrano živali. S tem pa rešimo še en velik problem: odvisnost Evrope od soje, zaradi katere v Amazoniji padajo drevesa.

Z Obale prihajajo pozitivne novice. Ekipama društva Morigenos in Akvarija Piran je uspelo iz mreže, v katero se je zapletel, rešiti delfina. Kot izpostavljajo, žival ni utrpela resnejših poškodb, zato so za zdaj zelo optimistični. Objavili so tudi posnetek reševanja.

Vse življenje se je danes okronani kralj Karl III. zavzemal za okolje in reševanje perečih okoljskih problematik. Mnogi so ga dojemali kot pomembnega zagovornika podnebja, ki financira dobrodelne organizacije in kampanje, povezane z reševanjem okoljskih težav. A teža krone na njegovi glavi ga bo verjetno prisilila v politično nevtralnost. Nekateri tako že ugotavljajo, da je 'zeleno štafeto' predal prestolonasledniku Williamu.

Hmelj je precej zahtevna rastlina. Zaradi podnebne krize so zato obeti za njeno prihodnost nič kaj optimistični. Raziskave kažejo, da vse pogostejše suše, škodljivci in bolezni, ki so posledica globalnega segrevanja, znižujejo donos in kakovost pridelka in pivovarski industriji povzročajo vedno hujši glavobol. Španski startup je tako začel z gojenjem hmelja v skladiščih, kjer ima rastlina umetno ustvarjene pogoje za rast.

Slovenci smo letos že porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Letos je dan ekološkega dolga za Slovenijo tako znova nastopil 18. aprila, štiri dni pred dnevom Zemlje, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje. Če bi torej vsi ljudje na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih.

To se sprašujejo pri okoljevarstveni organizaciji Greenpeace, ki z malo drugačno kampanjo, v okviru katere so v prestolnici simbolično zažgali Zemljo, opominja na podnebne zločine, katerih ceno plačujemo vsi na Zemlji. O krivcu bodo lahko med petimi osumljenimi izbrali ljudje, a kot poudarjajo, če bi morali poiskati enega samega krivca, je to trenutni ekonomski sistem, ki pri zasledovanju dobička uničuje planet in živa bitja na njem.

Bill Gates se otepa očitkov, da je dvoličnež in del okoljskega problema. Medtem ko se namreč glasno zavzema za okolje in okoljski aktivizem, po svetu potuje s svojim zasebnim letalom. Slednja pa so okoljsko najbolj obremenjujoč način prevoza.

Ključna so za čiščenje vode, zagotavljanje pitne vode in v boju proti podnebnim spremembam. So naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna: so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo. Zaradi zadrževanja vode v času večjih količin padavin in visokih vodostajev zmanjšujejo možnost poplav. Vse to so mokrišča. Nepogrešljiva za naše preživetje. A izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi.

Svetovni oceani so bili leta 2022 najtoplejši doslej, kaže nova raziskava. To ni dobra novica, saj oceani narekujejo globalne vremenske vzorce. Toplejši oceani tako vplivajo na vedno več ekstremih vremenskih dogodkov, saj predstavljajo dodaten naboj za nevihte, hurikane in ekstremno deževje, segrevanje oceanov pa je nočna mora tudi za morski živelj. Oceani se sicer kuhajo že dlje časa, tako lahko vsako leto znova zabeležimo nove rekordne temperature.

"Govorili smo s staroselskimi skupnostmi, ki neposredno že čutijo vplive krčenja gozdov, saj so jim odvzete površine, na lastni koži občutijo izsuševanje področij, pomanjkanje vode ... Njihovo sporočilo je bilo jasno, in sicer da je treba ustaviti takšen način krčenja gozdov, ki se po celem svetu dogaja zaradi gojenja pridelkov za izvoz. Tudi mi denimo uporabljamo veliko izdelkov, ki so proizvedeni izven EU, in tako povzročamo močne negativne vplive na lokalno prebivalstvo in globalne podnebne spremembe," opozarja predsednica društva za sonaraven razvoj Focus Živa Kavka Gobbo. V Focusu so se konec lanskega leta v želji, da bi preverili, kaj se v resnici dogaja na terenu, odpravili po poteh deforestacije v Boliviji.

V Davos, kjer se začenja Svetovni gospodarski forum, bo vsak dan priletelo 200 do 250 zasebnih letal. Kot opozarjajo pri Greenpeace Slovenija, se udeleženci foruma, ki naj bi podpiral cilje Pariškega sporazuma, vedejo, kot da je vse skupaj šala. Raziskovalci so ugotovili, da so vsi leti zasebnih letal na in z letališč v Davosu med Svetovnim gospodarskim forumom 2022 povzročili skupno 9700 ton CO2, kar je enako emisijam približno 350.000 povprečnih avtomobilov na teden.

Da mesta postanejo bolj krožna in pripravljena na izzive prihodnosti, lahko pripomorejo sonaravne rešitve. Sonaravne rešitve namreč naslavljajo številne družbene izzive in omogočajo obnavljanje virov, blažitev podnebnih sprememb, obnovo ekosistemov in izboljšano stanje biotske raznovrstnosti v urbanih ekosistemih. V Sloveniji imamo ogromen potencial za implementacijo večnamenskih sonaravnih rešitev, saj je zelena infrastruktura močno zastopana v naših mestih, kar nudi potreben prostor za tovrstne rešitve.

Predsednik Borut Pahor je na posebni slovesnosti ob dnevu slovenskega znakovnega jezika vročil priznanja jabolko navdiha štirim izjemnim posameznikom na področju gluhoslepote, ki s svojimi dejanji simbolizirajo vrednote solidarnosti, inkluzivnosti in življenjske moči. Prejeli so ga Simona Gerenčer, Matjaž Juhart, Bojan Mord in Jože Tekavčič.

"Brez miru na Zemlji ne bo učinkovite podnebne politike," je preko video nagovora na podnebni konferenci COP27 posvaril ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, ki je opozoril, da države ne morejo skrbeti za okolje in reševanje podnebne krize, medtem ko se ukvarjajo s svojo lastno varnostjo in obrambo. In prav na račun vojne v Ukrajini so naftna podjetja močno zvišala svoje dobičke, kar je katastrofalna novica za planet, ki se zaradi fosilnih goriv segreva. Za nameček pa so lobisti za fosilna goriva preplavili podnebno konferenco COP27.

Se časi, ko nas z velikih oglaševalskih panojev vabijo mesni izdelki, približujejo koncu? Nizozemski Haarlem bo verjetno postal prvo mesto na svetu, kjer bodo zaradi pereče podnebne krize prepovedali oglaševanje mesa na javnih mestih. To naj bi bila prva tovrstna poteza na svetu, ukrep pa bo začel veljati predvidoma leta 2024.

Iz Syndeyja poročajo o reševanju morske želvice, ki so jo v slabem stanju rešili iz plaže in jo odnesli na okrevanje v živalski vrt Taranoga. Kot so ugotovili, je želvji mladič pojedel toliko plastike, da je potreboval šest dni, da je izločil vso plastiko, ki jo je zaužil.

Projektu Hrana ni za tjavendan se je letos pridružilo 160 šol in vrtcev, ki jim je z raznolikimi aktivnostmi in osveščanjem uspelo količino zavržene hrane v povprečju zmanjšati za 30 odstotkov, ponekod pa so uspeli zavržke zmanjšati celo do 90 odstotkov.

Prvi župan v Veliki Britaniji, ki je razglasil podnebno krizo, se sooča z očitki, da je s potjo na TED konferenco v Kanadi po nepotrebnem ustvaril visok okoljski odtis. Preletel je namreč devet ur, da je imel 14 minutni govor o podnebni krizi. Kot so izračunali podnebni aktivisti, let iz Velike Britanije v Kanado ustvari 2.016 ton ogljikovega dioksida. Prepričani so, da bi njegov govor dosegel veliko večji učinek, če bi ga izvedel prek spleta.

Nekaj, kar imamo za samoumevno, bi lahko v bližnji prihodnosti postalo izjemna dragocenost. Rodovitne prsti je namreč vse manj. Če ne bomo spremenili svojega ravnanja s prstjo, bi lahko do leta 2050 izgubili več kot 90 odstotkov rodovitne zemlje. To pa bi neizogibno vodilo v svetovno pomanjkanje hrane, saj so od rodovitne prsti odvisni naša hrana, voda in zrak. Na to opozarja globalno gibanje Rešimo prst. V okviru prizadevanj za zajezitev in odpravo degradacije tal se je pobudnik gibanja, indijski jogi Sadhguru, z motorjem odpravil na 30.000 kilometrov dolgo pot iz Združenega kraljestva čez Evropo in Bližnji vzhod do Indije. Na tej poti se bo ustavil tudi v Sloveniji, z njim se bo v Cankarjevem domu pogovarjal igralec Goran Višnjić.

Nedavno smo poročali o iskalni akciji levjega mladička, ki je pobegnil iz ujetništva v Črni gori. Pristojnim organom ni bil prijavljen, tako da vse kaže, da je bil levček na ozemlje države pretihotapljen nelegalno. Primer vzbuja skrb in je dokaz, da se nelegalna trgovina z divjimi živali dogaja tudi v Evropi, poudarjajo naravovarstvene organizacije.

Gibanje Mladi za podnebno pravičnost pripravlja pet podnebnih skupščin, ki bodo priprava za vseslovenske podnebne štrajke 25. marca. Ena skupščina bo v Mariboru, dve v Ljubljani, ena v Kopru in ena prek spleta za vse, ki se skupščin ne bodo mogli udeležiti v živo, so ta teden zapisali v sporočilu za javnost.

Pravi čudež je, da so si kiti grbavci, ki so bili že na robu izumrtja, opomogli. A zdaj jim grozijo nove nevarnosti, saj to pomeni tudi več tragičnih srečanj s plastičnimi pastmi, ki jih v oceanih za seboj pušča človek. Wayne Philips ima posebno misijo – reševanje kitov, ki se zapletejo v ribiške mreže. 51-letni morski biolog iz Queenslanda v Avstraliji namreč s svojo ekipo rešuje kite grbavce. Člani ekipe, ki so se poimenovali ‘rezalci’, so opremljeni s palico, podobno ribiški, ki ima pritrjeno rezilo, to pa ne more poškodovati kita, ki ga rešujejo. Delujejo v parih, saj je reševanje tako psihično in fizično zahtevno, da bi se sicer utrudili v boju z ribiško opremo, zapleteno v mogočne živali, njihovo misijo opisuje britanski Guardian.

Na hibridnem zasedanju Skupščine ZN za okolje so okoljski ministri z vsega sveta razpravljali o reševanju treh velikih okoljskih izzivov: podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja. Minister Vizjak je med drugim podčrtal prizadevanja Slovenije za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko. Svetovna organizacija za varstvo narave je oblikovanje pogodbe o plastičnih odpadkih označila za pomemben korak.

Indonezijski krokodil, ki se mu je pred leti za vrat zataknila pnevmatika, se lahko spet svobodno giba. Po številnih neuspelih poskusih reševanja ga je namreč ujel domačin in odstranil pnevmatiko, s katero je krokodil živel zadnjih šest let.

Kljub težkim razmeram, mrazu in ledenim ploskvam so ribiči iz Ribiške družine Cerknica znova poskrbeli za ribji živež. Zimsko reševanje rib izpod ledu je zelo nevarno, pripovedujejo, a to jih ni ustavilo, da ne bi poskrbeli za ribe, ki bi sicer poginile.

Številne letalske družbe so zadnja leta eksperimentirale z različnimi bolj ali manj trajnostnimi alternativnimi gorivi, a sintetični kerozin je relativno nov. Lahko je dobra rešitev za razogljičenje letalstva, če je proizveden iz zelenega vodika, ki je nato kombiniran z ogljikovim dioksidom, zajetim iz ozračja, ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus. A pozor, leta 2019 so t. i. trajnostna goriva predstavljala manj kot 0,1 odstotka goriva, ki so ga uporabile letalske družbe. Letenje kljub novih vrstam goriva ostaja sporno, saj bode v oči tudi z vidika globalne neenakosti, poudarjajo v Focusu, kjer ponazarjajo, da le odstotek svetovnega prebivalstva povzroča 50 % emisij komercialnega letalstva, medtem ko več kot 80 % svetovnega prebivalstva še nikoli ni letelo.

Analiza ledu Triglavskega ledenika, katerega košček bo odslej domoval tudi v olimpijski vasi v Pekingu, bo ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji. Njihove posledice se bodo vsekakor odrazile tudi v občutljivem gorskem svetu, na katerega smo Slovenci tako navezani in ponosni. Prisotnost ledenikov – oba slovenska izginjata – je ključna za obstoj gorskih ekosistemov, hkrati pa ti predstavljajo enega pomembnejših virov pitne vode za svojo širšo regijo.

V okviru projekta Ceplafib, ki ga je koordiniral razvojni center orodjarstva Slovenije – Tecos, so raziskovalci razvili trajnostno alternativo za reševanje problema plastike za enkratno uporabo. Gre za nov material iz reciklirane plastike in vlaken iz zavrženega časopisnega papirja, ki so ga poimenovali ceplafib.

Odnos človeka z njegovim planetom. To je tema, ki odpira številna znanstvena, eksistencialna, gospodarska, politična, celo religiozna, filozofska in še kakšna vprašanja. Vprašanja, ki potrebujejo odgovore, če naj bi ukrepali v bitki s podnebnimi spremembami, ki se prej ali slej dotaknejo tudi nas, čeprav smo nekoliko bolje zaščiteni v udobju relativno bogatega kontinenta. Slovenski strokovnjaki so odgovore iskali tudi v okviru letošnjega svetovnega dneva filozofije, kjer so opozorili tudi na pomanjkanje znanja na tem področju in uničujoč vpliv (plačanih) dezinformacij.

V Glasgowu poteka podnebna konferenca, na kateri svetovni voditelji razpravljajo o tem, kakšna bo naša prihodnost. Sprejeli so zavezo o zmanjšanju toplogrednega plina metana, ki v veliki meri nastaja pri živinoreji. Naše prehranske odločitve tako igrajo ključno vlogo pri našem ogljičnem odtisu. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg odločitve za večinoma rastlinsko hrano priporočljivo, da je hrana pridelana na ekološki način, lokalna, sezonska, čim manj predelana in zapakirana ter da ne pristane med odpadki, naštevajo v organizaciji Umanotera. Izdali so posebno kuharico, ki so jo poimenovali Babičina podnebna kuharica. Veliko mesnih jedi lahko namreč pripravimo tudi na rastlinski osnovi in ta kuharica ponuja številne okolju prijazne recepte.

Do leta 2030 se mora zapreti 3.000 elektrarn na premog, če želimo doseči podnebne cilje, kaže novo poročilo podnebnega think tanka Transition Zero. Avtorji raziskave poudarjajo, da mora levji delež na poti k temu cilju prispevati Kitajska, največja onesnaževalka, ki skuri toliko premoga kot ves svet skupaj. Kitajska je pred COP26 objavila načrt, ki pa je prejel številne kritike strokovne javnosti, saj predvideva naraščanje emisij do leta 2030 in njihovo manjšanje do leta 2060. Znanstveniki poudarjajo, da bo takrat prepozno. Kitajski predsednik je po pritiskih obljubil, da se bo v Glasgowu pojavil virtualno.

Okoli 1. novembra, ko se spominjamo na svoje pokojne, v Sloveniji vsako leto prižgemo na milijone sveč. Večina jih je še vedno izdelana iz plastike, ki kljub recikliranju močno obremenjuje naše okolje. V zadnjih letih so zato vse bolj priljubljene alternative svečam, med drugim tudi ekološko-humanitarna akcija Manj sveč za manj grobov. Njen namen je, da denar, ki bi ga sicer zapravili za nakup sveč ali plastičnega cvetja, raje namenimo v dobrodelne namene in tako prispevamo k reševanju življenj.

Ste kdaj pomislili, da ko v koš odvržete ostanke obroka, posledica tega ni le večja količina odpadne hrane? Ste vedeli, da je vsako drugo govedo v Braziliji povezano z izsekavanjem gozda in da obstaja velika verjetnost, da je vaš jutranji kozarec pomarančnega soka povezan s suženjskim delom? Da zaradi podhranjenosti vsako leto umre 3,1 milijona otrok? Tudi tega se zavedajmo, ko načrtujemo obroke, pozivajo številne organizacije, ki opozarjajo na pomen zmanjševanja odpadne hrane.

Beneška laguna je postala najbolj severno mesto za odlaganje jajc glavate karete. Pred dnevi se je namreč na plaži v Jesolu izvalilo kar devet morskih želvic. Znanstveniki pravijo, da gre za izjemen dogodek, do katerega pa bi lahko privedle podnebne spremembe.

Vse pogosteje v morju, tudi pri nas, opazimo in občutimo meduze. Kot svarijo strokovnjaki, vedno višje temperature morja in znižanje ravni kisika v morju povzročajo vse pogostejše in daljše cvetenje meduz. Vedno več meduz pa ogroža populacije rib ter povzroča škodo ribištvu in turizmu. Ker so nekatere strupene, lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje ljudi.

Slovenski fenomen – presihajoče Cerkniško jezero – navdušuje tudi velike tuje produkcijske hiše. Te prihajajo v Notranjski park, da bi posnele spektakularne posnetke reševanja, kot ga ne poznajo nikjer drugje po svetu. Lokalni ribiči na tem območju ob izginjanju vode že stoletja hitijo k ribam in jih rešujejo pred smrtjo.

Referendumsko vprašanje na volilnih listkih v nedeljo se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne, 30. marca 2021? O čem bomo sploh odločali na voliščih?