produkt

Kako zagotoviti bolj trajnostno ogrevanje? Če si pri nas skupnostne zadruge za daljinsko ogrevanje še težko predstavljamo, primera iz Danske in Francije kažeta, kako je možno tudi sistem daljinskega ogrevanja narediti skupnosten in okolju prijazen. Takšen, ki omogoča tudi prihranek energije in denarja.

Direktorica Inštituta za krožno gospodarstvo Circular Change Ladeja Godina Košir velja za neumorno glasnico krožnega gospodarstva. "Pogosto velja stereotipno mišljenje, da je nekaj, kar je trajnostno in krožno, manj vizualno privlačno, manj oblikovalsko dovršeno, da na nek način ne sme biti lepo. Pa temu ni tako," poudarja. Opozarja, da pozabljamo, da je hitra moda, ki zastruplja naše okolje, pravzaprav zelo mlada. Najcenejše je tisto, kar najdlje traja, torej oblačilo, ki ga z veseljem lahko nosimo več let, vzdržujemo, negujemo, uporabljamo, svetuje. In to podpre z lastnim zgledom. V svoji omari ima omejeno število oblačil in večkrat se z istim kosom pojavi na javnih nastopih. Ni treba, da smo vedno v nečem novem, drugačnem, poudarja.

V zadnjih letih se globalno ozaveščanje o pomenu trajnostnega razvoja močno povečuje, kar spodbuja podjetja k iskanju inovativnih rešitev za zmanjšanje vpliva na okolje. V tem kontekstu so se pri Tušu odločili narediti korak naprej s svojim najnovejšim projektom v okviru lojalnostnega programa Tuš klub – kocke Tuš Bricks, ki so narejene iz 100 % reciklirane plastike.

Odpadno energijo najpogosteje najdemo v obliki presežne toplote in je stranski produkt večine industrijskih in komercialnih procesov iz tovarn, podatkovnih centrov, objektov za odpadne vode ali nakupovalnih centrov. V teh in podobnih kompleksih proizvajajo ogromne količine presežne toplote. V Evropski uniji presežna toplota znaša 2.860 TWh/y, kar skoraj ustreza skupnemu energetskemu povpraševanju EU po toploti in vroči vodi v stanovanjskih in storitvenih zgradbah. Veliko te presežne toplote bi lahko zajeli in uporabili.

Ljubljana, Šaleška dolina, Brežice, Jeruzalem, Miren Kras in Kranj se lahko pohvalijo z novim nazivom. Uvrstili so se na lestvico 100 najbolj trajnostnih zgodb na svetu.

150 'volnenih' kosilnic oziroma 'solarnih ovc' v avstrijski prestolnici je dobilo še dodatno častno funkcijo. Simpatične živali so postale promotorke sončne energije. Iz njihove volne bodo izdelali prav posebne nogavice. Za ročno izdelane nogavice, ki na ustvarjalen način promovirajo obnovljive vire energije, pa bo treba imeti nekaj sreče. Zadeti jih bo mogoče le v nagradnih igrah.

Ekološko poslovanje je dobro za vsako podjetje. Tržne raziskave kažejo, da so potrošniki pripravljeni plačati več za okolju prijazne produkte. A kako vemo, če gre za 'greenwashing', in kako se lahko zaščitimo pri nakupu oblačil?

Prihodnost je lahko le trajnostna. Trajnostni razvoj, h kateremu stremimo, zahteva, da z odločitvami in sprejemanjem odgovornosti vsi sooblikujemo prihodnost. Nujne so spremembe na ravni zakonodaje, pravnih subjektov, na področju potrošniških navad in življenjskega sloga, da bomo dosegli stabilno prihodnost.

15 udeležencev se je na stari domačiji v Prekmurju učilo slamokrovstva, obrti, ki izumira. Izjemno pomembno je, da to znanje doseže čim več ljudi. V register nesnovne kulturne dediščine pri nas sta ta trenutek namreč vpisana le dva obrtnika, ki znata izdelati slamnato streho. Danes so v praksi uporabo slame zamenjali industrijski materiali, a se vsak dan bolj zavedamo pomembnosti gradnje iz naravnih, trajnostnih materialov in nujnosti ohranjanja tradicionalnega načina gradnje. "Tradicionalno znanje ne pomeni le tehničnega znanja izvedbe, ampak razumevanje ciklov narave, lastnosti zemlje in rastlin, ki smo jih zanemarili. Stare veščine nas učijo veliko več," poudarja arhitektka Nina Vidić Ivančič.

V zanimivem pilotnem projektu so prvič v Sloveniji vroče kompostiranje uspešno uporablili za ogrevanje. Eksperiment je vodila skupnost na alternativnem produkcijskem prostoru Krater, ki se nahaja pri veliki gradbeni jami za Bežigradom v Ljubljani. Uporaba odvečne toplote iz procesa kompostiranja ima potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv, ugotavljajo ob predstavitvi rezultatov projekta.

Ljudi skušamo ozaveščati o pomenu hrane, ki je pridelana brez kemije, najraje z lastnim zgledom, da se da in uspeva tudi drugače, pravi Mitja Senekovič. Mlada družinica je svoje korenine pognala v Prlekiji, kjer ekološko sadjarsko kmetijo Sen vodijo po načelih miroljubnega kmetijstva. "Gre za zavedanje in spoštovanje do zemlje, do narave, do drugih živih bitij," našteva Mitja, ki pravi, da je zanje ključno, da so večino časa v okolju, za katero je človek ustvarjen in v katerem je tudi srečen. Zavedanje, da je pomembno, kaj damo v usta, je vedno večje in ekološka pridelava sadja je prihodnost, je prepričan. Imajo tudi vizijo mestnih ali primestnih sadovnjakov, v katerih bi si lahko ljudje neomejeno in brezplačno nabirali ekološko sadje.

V skupnostnem prostoru Krater v Ljubljani že nekaj mesecev preizkušajo nenavaden način ogrevanja. Mikroorganizmi, ki razgrajajo biomaso, namreč med kompostiranjem proizvajajo tudi toploto. In če je kompostni kup dovolj velik in ustrezno sestavljen, proizvedejo toliko toplote, da jo lahko uporabijo za segrevanje vode, s katero nato ogrevamo objekte, kot so rastlinjaki. Ker so, kot pravijo v društvu Trajna in Umanoteri, prepoznali potencial takšnega ogrevanja, so se ga odločili preizkusiti tudi v praksi.

Pred vhodom v Salonit Anhovo so danes odprli vodikovo polnilnico, s čimer se podjetje aktivno pridružuje pobudnikom za vzpostavitev vodikove infrastrukture v regiji Severnega Jadrana. Ta je pomembna tudi za uresničitev strateških ciljev družbe, ki želi postati ena prvih ogljično nevtralnih cementarn z minimalnim vplivom na okolje do leta 2035.

Koža je naš največji organ, a kljub temu nanjo pogosto pozabljamo in jo zanemarjamo. Posvečamo se koži na obrazu, mažemo si kožo na rokah in nogah, a za kožo je treba poskrbeti celostno in prav zato so še toliko pomembnejši redni pilingi, ki skrbijo za obnavljanje kože, ob tem pa jo tudi oskrbujemo. Slovenskima podjetnicama se je ob novici, da ob praženju kave luščine zavržejo, rodila ideja za nov izdelek.

Medtem ko se pripravljamo na prehod na električno mobilnost, gredo avtomobilski proizvajalci še korak naprej. Ti namreč v prihodnosti stavijo tudi na vozila na vodikov pogon. Gre za vozila z električnim motorjem in napravo, ki med vožnjo iz vodika proizvaja energijo. Takšna vožnja je povsem brez emisij CO2, stranski produkt je zgolj voda. Prednost pogona na vodikove gorivne celice je predvsem povečan doseg, tudi ob večjih obremenitvah, ter kratek čas polnjenja.

Če boš ribo sodil po njeni sposobnosti letenja, jo boš vedno imel za nesposobno, pravi pregovor, ki poudarja, da smo vsi različni in da moramo negovati svoja zanimanja in želje. Prav pa je, da starši otroke opazujemo, spremljamo in spodbujamo, predvsem pa jim pustimo, da sami odkrijejo, kakšna je njihova prava pot. In kako to dosežemo?

Na obrobju Ljubljane leži posestvo Trnulja, kjer se piše okusna trajnostna zgodba. Iz ekološke soje brez GSO, ki ni prepotovala na tisoče kilometrov, da je dosegla slovenske krožnike, izdelujejo zrolance in pečenjake. Zgodba o njihovem nastanku je ganljiva, navdih zanje je Urša Kunz namreč dobila, ko je želela z zdravimi obroki razvedriti svojo bolno prijateljico. V Sloveniji je pridelava soje, kakovostnega vira rastlinskih beljakovin zaenkrat v majhnem obsegu, vendar se v zadnjih letih povečuje.

Ljubitelji zdrave in vegetarijanske prehrane ste zagotovo že slišali za okaro, živilo, ki je bilo predolgo po krivici povsem prezrto. Okara, stranski produkt pri proizvodnji tofuja, je že stoletja del tradicionalne japonske, korejske in tudi kitajske kulinarike, vse bolj pa se uporablja tudi v vegetarijanski kuhinji zahodnih držav, saj se lahko pohvali z beljakovinami boljše kakovosti kot pri drugih sojinih izdelkih.

V letošnjem letu znova predstavljamo osem novih podjetniških ekip in 21 inovativnih izdelkov. Njihove zgodbe boste lahko v oddaji Štartaj, Slovenija! od 3. oktobra spremljali vsako nedeljo na POP TV skupaj z voditeljico Mašo Pavoković.

"Pica in burger iz mokarjev sta zelo zelo okusna in zelo preprosta za pripravo. Če mokarje uporabite kot prašek, pa jih lahko preprosto vključite tudi v torte. Okus mokarjev je zelo blag in oreškast. Lahko jih uporabite tudi za peko kruha, iz njih naredite špagete, tortilje. Uporabni so v številnih jedeh in vrstah svetovne kuhinje."

Slovenija je bogatejša za desetdnevno kolesarsko turo 'Slovenia Green Gourmet Route', ki povezuje destinacije z znakom Slovenia Green Destination, njena rdeča nit pa je bogata, lokalna gastronomska ponudba raznolikih slovenskih regij. Zelena kolesarska tura vključuje različne težavnostne stopnje in pelje tako po mirnih podeželskih poteh kot gozdnih cestah, ob tem pa kolesarje vodi med vinograde, na turistične kmetije in v restavracije s prestižnimi Michelinovimi zvezdicami.

Prav neverjetno je, kako v tem svetu, ko so trgovski centri praktično ves čas polni, parki in igrišča pa samevajo, obstajajo ljudje, ki zmorejo preseči to potrošniško miselnost. Še več, obstajajo centri, kjer ne verjamejo v stvari, temveč v zgodbe, ki jih te nosijo. Centri, kjer vam bodo pokazali, da stvar še ni odpadek, da potrebuje le nekaj idej in spretnih rok, pa bo zaživela na novo.