pridelki

Ste tudi vi opazili, da je vaša nakupovalna košarica vedno dražja? Poleg drugih dejavnikov na podražitve vplivajo tudi ekstremni vremenski dogodki. Suša, neurja in ekstremni vremenski dogodki poganjajo cene hrane tudi v Evropi.

Zelišča, korenje, solata, blitva, različne zelenjave, maline in jagode ... Vse to uspeva na mobilnih vrtičkih mladih vrtnarjev. Malčki iz vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica so se že pri rosnih letih navdušili nad vrtnarjenjem. Tako že obvladajo osnove vrtnarjenja, prav tako pa so pridobili znanje o različnih vrstah rastlin in njihovem razvoju. Projekt jih je tudi učil skrbi za okolje in trajnostnega ravnanja z viri. Udeležba v projektu pa je otroke spodbudila tudi, da se povežejo s starimi starši, kar je okrepilo medgeneracijske vezi. Največ pa je vreden nasmeh na njihovih obrazih, ko uživajo v sadovih lastnega truda.

Nizozemski kmetje se soočajo s posledicami ekstremnih vremenskih razmer, ki vplivajo na velikost in obliko pridelkov. A so našli rešitev: s pomočjo množičnega financiranja prodajajo 'nepopolne' pridelke in izdelke iz njih.

Kmetje imajo kakovostno sonaravno pridelane pridelke, a premalo rok, da bi jim pomagale pridelke pobrati. Pobiralci pa si želijo zdrave hrane po dostopni ceni. Pobiranje pridelkov po navadi poteka v sproščenem vzdušju, med ljudmi v naravi se vzpostavi medsebojno zaupanje in druženje. Kmetje so veseli, da je pridelek pobran, pobiralci pa veseli, da so se oskrbeli s kakovostnimi pridelki po nižji ceni. To je koncept sooskrbovalnice Desetinka, ki se je začela pod okriljem Eko civilne iniciative Slovenija.

Vse kaže, da bo po kavi, avokadu, pivu, tekili in prosecu ogrožena še ena priljubljena razvada – sladkarije. Podnebna kriza namreč vpliva tudi na pridelek sladkorja, ki se je zato na trgu že močno podražil. Cene sladkorja so bile lani namreč najvišje v zadnjih 12 letih, to pa se ponekod že pozna tudi na cenah sladkarij na trgu.

Si predstavljate, da se sprehodite po ulici in si pri tem brezplačno postrežete z jagodami, češnjami, sirom? V švicarski Ženevi so v prizadevanju, da zavržejo manj hrane, postavili že štiri ulične hladilnike, iz katerih si lahko mimoidoči postrežejo hrano pred iztekom roka uporabnosti, ki jo donirajo podjetja ali posamezniki.

Novi satelitski podatki kažejo, da je po tem, ko je stopnja deforestacije v Amazoniji naraščala z rekordno hitrostjo, menjava oblasti prinesla spremembo. Stopnja deforestacije je v prvih šestih mesecih vladavine Luiza Inacia Lule da Silva padla za 33,6 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bil na oblasti še Jair Bolsonaro.

Društvo za sonaraven razvoj Focus in Zveza potrošnikov Slovenija opozarjata na to, da se v skodelici kave, ki si jo privoščite vsako jutro, velikokrat skriva 'posekan gozd'. Pridelava kave je s trajnostnega vidika namreč velik problem, opozarjajo in pojasnjujejo, da vpliva tako na krčenje gozdov kot na prebivalce teh območij. Pridelava kave je eden izmed petih najpomembnejših vzrokov za krčenje gozdov v Latinski Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji. V nekaterih državah, kot je Etiopija, je proizvodnja kave odgovorna za do 60 odstotkov krčenja gozdov.

Kostanjev med je že od nekdaj znan kot pravi tekoči eliksir zdravja. Slovenski raziskovalci so tri leta preučevali lastnosti kostanjevega medu, pri čemer pa so se osredotočili na uporabo medu v medicinske namene. In ugotovitve so optimistične. Kostanjev med čaka pestra prihodnost, ocenjujejo. V Sloveniji ga v dobrih letih pridelajo okoli 2000 ton.

Leto 2022 je bilo leto podnebnih ekstremov, ki so zajeli in pretresli cel svet, tudi Evropo, ki se je v poletnih mesecih kuhala in borila z ognjenimi zublji ter zgodovinsko sušo. Poglejte, kako so podnebne spremembe videti skozi fotografski objektiv.

Globalni prehranski sistem je kriv za več kot četrtino emisij toplogrednih plinov. Kar 80 odstotkov krčenja gozdov je povezanih s kmetijstvom, v veliki meri za pridelavo krme za živino in pašne prostore. Poleg tega je pri pridelavi hrane veliko izkoriščanja ljudi tako v EU (migrantski delavci in delavke) kot tudi drugod. Raziskava, ki so jo na pobudo Focusa izvedli na centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je pokazala, da še vedno ne razumemo vpliva, ki ga ima hrana, ki prihaja izven EU, na okolje, na primer krčenje gozdov, uničevanje vodnih virov, podnebne spremembe in na razmere, v katerih delajo delavci in delavke ...

Sayed Abuel-Ezz se spominja, kako so pred nekaj leti zaradi morske vode, ki je načela korenine, njegovi pridelki oveneli. Ko se v delti reke Nil sprehaja med svojimi drevesi manga, ki rastejo nedaleč od Sredozemskega morja, se bori s strahovi, da se bo zgodba ponovila, čeprav je več deset tisoč evrov vložil v preprečitev tega scenarija in v prilagajanje na posledice podnebne krize, ki grozijo njegovemu preživetju. Če bo voda še naraščala, bodo drevesa umrla, pripoveduje za AP medtem ko nemirno pogleduje proti morju. Egipt prispeva le 0,6 odstotkov svetovnih emisij ogljikovega dioksida, a je med najbolj ranljivimi zaradi podnebnih sprememb. V ospredju letošnje podnebne konference COP27 je prav vprašanje podnebnega davka bogatejših držav revnejšim, da se bodo te lahko spopadle s posledicami podnebnih sprememb.

Vsi pridelki so uničeni in vse ribe so izginile. Edina pot do vasi je bila poplavljena, voda pa je iz minute v minuto naraščala, opisuje 38-letna Asiyah. Vedela je, da bo, kot številni pred njo, sčasoma morala zapustiti svoj dom na severni obali Jave. Pred dvema letoma je, potem ko se je v sebi več mesecev borila z odločitvijo, možu povedala, da želi pobegniti pred grozečimi poplavami. Pripravila sta prtljago in poplavljajoči se vasi, v kateri sta povila dva otroka, pomahala v slovo.

Chia semena, goji jagode, acai, spirulina .... Seznam eksotičnih superživil, ki naj bi imela blagodejne učinke na naše počutje in zdravje, je dolg. A kot pravita dr. Korošec in dr. Vidrih z Biotehniške fakultete v Ljubljani, je bil izraz skovan v komercialne namene. Ključ do zdravega načina življenja je v resnici uravnotežena prehrana, tako imenovana 'superživila' pa ne morejo predstavljati visokega deleža v vsakodnevni prehrani, poudarjata. In naše lokalno okolje nam nudi številne izbire superživil, ki rastejo na naših drevesih, poljih in čebelnjakih. V veliko primerih se v primeru daljšega transporta kmetijski pridelki namreč obirajo bolj zgodaj, da bi do potrošnika prišli v stopnji optimalne zrelosti, vendar na račun slabše senzorične in prehranske kakovosti. Lokalno pridelano sadje in zelenjava sta kasneje obrana, kar pomeni optimalnejšo zrelost in s tem večjo vsebnost bioaktivnih komponent in boljšo senzorično kakovost.

Delavci, ki so popolnoma razčlovečeni, spijo na trdih deskah in v šotorih, narejenih iz folije. Pijejo iz embalaže, v kateri se je pred tem nahajal koktejl pesticidov. Na dan v povprečju posekajo, prav boste prebrali, 20 ton sladkornega trsa. To so prizori iz brazilskih plantaž. In sad njihovega suženjskega dela se pogosto znajde na naših krožnikih, četudi se tega le redkokdaj zavedamo. Uničevanje okolja, v amazonskem pragozdu vsakih sedem sekund pade drevo, in suženjsko delo sta namreč skriti sestavini naših krožnikov.

Kako je lahko hrana, ki je prepotovala pol sveta, cenejša od lokalno pridelane hrane, ki ima bistveno nižji ogljični odtis in tudi dokazano več hranil? Razlog, da je hrana iz drugega dela sveta tako 'poceni', je tudi izkoriščanje delovne sile in okolja daleč stran od oči evropskega potrošnika. Vrednost hrane lahko namreč razumemo šele, ko upoštevamo vse najrazličnejše vplive njene pridelave in potrošnje. Pri Združenih narodih so ocenili, da plačamo samo tretjino stroška pridelave hrane. Cena na računu tako pogosto ne odraža dejanskih proizvodnih stroškov, vplivov pridelave in potrošnje na okolje, kot so degradacija tal, onesnaženje vode, uničenje ekosistemov in izguba biotske raznovrstnosti. In tudi ne odraža vplivov na podnebje oz. količine emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo v oskrbovalni verigi s hrano, ter družbenih vplivov, kot je vpliv na zdravje ljudi, ponazarjajo v Umanoteri.

Emilija Pavlič, priljubljena primorska kuharica, je znana predvsem kot neustrašna borka za zdravo prehrano otrok in avtorica kuharic, v katerih se skriva zakladnica dobrot, kot so jih pripravljale že naše babice. Pogovor z njo je vedno poln modrosti in drobnih nasvetov. Pogovarjali smo se o tem, kako poleti čim bolj izkoristiti darove, ki nam jih ponuja mati narava. Sama poudarja, kako pomembno je, da se najemo sadja in zelenjave, ki nas obdajata, in da podpremo domače proizvajalce.

Slovenijo je obiskala 21-letna Brazilka Alice Pataxo, ki je na lastni koži doživela, kako je, ko ti čez noč na silo odvzamejo ozemlje, da bi veleposestniki na njem zasadili monokulturo soje, evkalipta, kave ali morda dobili prostor za govedorejo. Izdelki iz rastlin, ki so zrasle na odvzetem teritoriju staroselcev, pa bodo prodani tudi v Evropo, kjer bodo v začaranem krogu morda pristali v naših nakupovalnih košaricah. Alice se zaveda, da morda tvega celo svoje življenje, ko opozarja na pravice staroselcev globoko v amazonskem pragozdu. In s tem, ko se bori zanje, se v resnici bori za vse nas. Amazonija nenazadnje velja za pljuča sveta, ki jih svet s svojo neracionalno potrošnjo vsak dan bolj duši.

Paradižnik, maline, jagode, česen, čebula, buče, špinača, kumare, melancane, redkvice, koleraba, čiliji, solata in paprike. Vonj po žajblju, meti, drobnjaku, pehtranu, melisi, ameriškem slamniku, ognjiču ... To je v sezoni podoba skupnostnega vrta v Litiji, ki je v tem letnem času še malce neurejen, a po maju, ko pridni prostovoljci poprimejo za lopate in motike, začne pridobivati sijaj. Sprva so želeli v okviru projekta višek pridelkov prodajati tudi na trgu, a kmalu se je izkazalo, da zahteva pridelava hrane v tolikšnih količinah, kot so si zastavili, precej več časa, znanja in pridnih rok, zato so se prilagodili in filozofijo spremenili v "Kar se posadi – to se razdeli". Vsak, ki je vključen ter obdeluje vrt in ga soustvarja, dobi tudi delež pridelane hrane.

Otok Madagaskar je postal fronta, kjer ni izstreljenih nabojev in bomb. Ljudje tukaj umirajo zaradi lakote, ki je posledica podnebnih sprememb, poročajo svetovni mediji. Državo je poleg covidne krize v zadnjem času namreč prizadela dolgotrajna suša, ki je povzročila pomanjkanje hrane in tako že zahtevala številna življenja. Madagaskar je tako postal predogled za to, kar v prihodnosti čaka ostale dele sveta, če ne bomo drastično zmanjšali količine emisij toplogrednih plinov.

S svetovno uveljavljeno klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj smo se pogovarjali o izplenu prvega tedna podnebne konference v Glasgowu. Kot ocenjuje, je bila retorika svetovnih voditeljev, čeprav gre verjetno deloma tudi za 'kamera efekt', neverjetno spodbudna. A retorika nas seveda ne sme zavesti, eno so obljube, drugo pa dejanja. Kot poudarja, gre za pomemben trenutek, ki ga ne smemo zamuditi. V nasprotju s preteklostjo so tokrat zaradi reševanja covidne krize sproščene milijarde, ki naj hkrati postanejo naložbe za podnebno boljšo prihodnost, poziva. Izpostavlja, kako pomemben je dogovor o skladu za revnejše države, na katerega nikakor ne smemo gledati kot na pomoč ljudem v Afriki, ampak kot na investicijo vase. V našem interesu je, da Afrika dobi zeleno energijo – če se bo namreč ta začela ogrevati na fosilna goriva, bomo pogubljeni, svari.

Ste kdaj pomislili, da ko v koš odvržete ostanke obroka, posledica tega ni le večja količina odpadne hrane? Ste vedeli, da je vsako drugo govedo v Braziliji povezano z izsekavanjem gozda in da obstaja velika verjetnost, da je vaš jutranji kozarec pomarančnega soka povezan s suženjskim delom? Da zaradi podhranjenosti vsako leto umre 3,1 milijona otrok? Tudi tega se zavedajmo, ko načrtujemo obroke, pozivajo številne organizacije, ki opozarjajo na pomen zmanjševanja odpadne hrane.

Daleč največ je na trgovskih policah pakiranega korenja, sledi paradižnik, ki je v več kot polovici primerov na voljo zgolj pakiran, najpogosteje v plastični embalaži. Najlažje se embalaži izognemo pri nakupu kumar, saj kar pri petih trgovcih ponujajo zgolj nepakirane. To kažejo rezultati popisa pakiranega sadja in zelenjave v slovenskih prodajalnah. Nepakirana zelenjava, ki je okolju veliko prijaznejša, je v večini primerov tudi cenejša, zato se nakupu pakiranega sadja in zelenjave raje izognite.

Izgubili smo že 80 odstotkov slovenskih semen. Ostala nam je le še 'pest' domačih semen, ki so naša kulturna in naravna dediščina, ki jih odlikujeta kakovost in prehranska vrednost ter so ključ do prehranske varnosti. Kar 70 slovenskih avtohtonih vrst semen ohranjajo v SPC Ptuj. Za to so potrebna primerna polja, prostori, oprema in znanje, ki pa je omejeno na zelo majhno število ljudi v Sloveniji. Ekipa ljudi na Ptuju obvlada svoje delo in brez njih je semenska pridelava teh sort nemogoča, poudarjajo v Ekoci. Zakaj država tega strateško pomembnega centra, ki spada pod Semenarno Ljubljana, v letu dni, odkar je ta dobila novega tujega lastnika, še ni uspela odkupiti?

Sredi aprila je Japonska sporočila, da so potrdili načrt o postopnem izpustu več kot milijon ton odpadne vode iz jedrske elektrarne v Fukušimi. Znanstveniki pravijo, da večjega vpliva na okolje to ne bo imelo, a okoljevarstveniki ter številne sosednje države temu nasprotujejo. Zakaj načrt zbuja skrbi?

Generalna skupščina Združenih narodov je svetovni dan na pobudo Slovenije s posebno resolucijo razglasila decembra 2017, prvič smo ga obeležili lani. V počastitev čebel po državi in svetu poteka več prireditev. Od čebel je namreč odvisna vsaka tretja žlica hrane.

Podnebne spremembe, ki so eden večjih izzivov sodobnega časa in bodo v prihodnje še bolj izrazite, imajo lahko neugoden učinek na pšenico, riž in koruzo – pridelke, ki so ključnega pomena za preživetje človeka, ugotavljajo znanstveniki. Višje temperature, tudi za stopinjo Celzija, namreč vodijo v manjšo pridelavo hrane.