pravila

V Sloveniji se večina gozdov pomlajuje naravno. Po poseku ali odmrtju odraslih dreves za novo življenje poskrbijo sosednja drevesa, saj iz njihovih semen, ki padejo na tla, vzklijejo mlada drevesca. A včasih narava potrebuje pomoč. Obsežne vremenske ujme in požari, ki smo jim priča v zadnjih letih, za sabo puščajo večje gole površine, zato je vsak prispevek k obnovi gozda dobrodošel in dragocen.

Na slovenski obali poteka prav posebna operacija. Poimenovali so jo slastna invazija. Tudi pri nas sta se namreč začeli širiti požrešna modra rakovica in riba skakavka. To je agresivna plenilska riba z močnimi zobmi. V Sredozemlju napada predvsem manjše pelagične, vendar tudi ostale ribe in lahko povzroča škodo v ribolovnih orodjih, tako da pregrizne mreže, poškoduje ulov. Ti, kot se je izkazalo v tujini, pomenita grožnjo nekaterim domačim vrstam. A zoperstavili se jima bodo na prav poseben način. Modra rakovica in skakavka bosta pristali v brodetu, na krožnikih skupaj s fuži, v polpetih ...

Nova evropska pravila naj bi omogočila, da bomo lahko potrošniki svoj telefon obdržali dlje časa. Nova pravila bi prinesla tudi okoljske koristi in manj elektronskih odpadkov. Ob tem, da bodo pametni telefoni in tablice imeli daljšo življenjsko dobo baterije in jih bo mogoče lažje razstaviti za popravilo, bodo potrošnikom najmanj sedem let po nakupu dostopna navodila za popravilo in rezervni deli. Prav tako bo moral vsak proizvajalec zagotoviti nadgradnje programske opreme in operacijskega sistema za vsaj pet let, so novosti strnili v Zvezi potrošnikov Slovenije.

Kako zagotoviti bolj trajnostno ogrevanje? Če si pri nas skupnostne zadruge za daljinsko ogrevanje še težko predstavljamo, primera iz Danske in Francije kažeta, kako je možno tudi sistem daljinskega ogrevanja narediti skupnosten in okolju prijazen. Takšen, ki omogoča tudi prihranek energije in denarja.

Ste se danes v službo odpravili s kolesom? Kljub temu, da smo Slovenci kolesarski narod, se po vsakodnevnih obveznostih še vedno premalokrat odpravimo na dveh kolesih. To lahko pripišemo tudi ponekod pomanjkljivi kolesarski infrastrukturi. Problematična je tudi pregovorno zelena prestolnica, ki se duši v izpušnih plinih zaradi zastojev in gostega prometa. Ljubljana po številu kolesarjev zaostaja za primerljivo velikimi mesti iz Nizozemske, Belgije, Danske, Švedske, poudarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži.

Toplejši dnevi vabijo, da se v službo ali po vsakodnevnih aktivnostih odpravite na kolesu. A pozor – nikar ne pozabite na varnost. Agencija opozarja kolesarje, naj v prometu vselej ravnajo samozaščitno. Na kolesarje pa bodite pozorni tudi vozniki. Ne jezite se nanje, saj so v prometu mnogo bolj izpostavljeni kot vi.

Daleč stran od naših oči, v globinah oceanov, leži naravno bogastvo, ki je, tako zagovorniki globokomorskega rudarjenja, nepogrešljivo za zeleni prehod. Večmilijardni plen v obliki dragocenih mineralov in kovin. Mednarodna podjetja se želijo v imenu zelene prihodnosti odpraviti na 'plenjenje' globokomorskega dna, a številne okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da bi pri tem uničili resničen zaklad – neokrnjenost ekosistema, ki nam zagotavlja življenje. Zaenkrat lahko dno le raziskujejo, v organizaciji Greenpeace pa se bojijo, da je to le začetek iztegovanja 'lovk' po plenu, s čimer bi kmalu opustošili svetovna morja.

Oddaljena, dih jemajoča in tako ranljiva. Podobe neokrjene narave, ujete v bleščečo se ledeno pokrajino, vedno pogosteje pristanejo na seznamu želja popotnikov celega sveta. A vdor ljudi na ta krhek ekosistem prinaša velika tveganja. Nad zaledenelo celino se tako zbirajo 'črni oblaki', še posebno nevarnost pa predstavljajo objave na družbenih omrežjih. Raziskovalci se bojijo, da spodbujajo lahkomiselno vedenje v tem krhkem ekosistemu.

Nevladne organizacije so se leta borile za zakon, ki bi zaščitil svetovne gozdove. Uvoz kmetijskih izdelkov v Evropo je namreč drugi največji povzročitelj krčenja gozdov na svetu. Ko so se že veselili nove uredbe, ki bi vzpostavila stroga pravila, pa je EU začela sprejemati spremembe, ki bi zakon znova oslabile, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Izničili bi potencial uredbe pri preprečevanju degradacije gozdov v Evropi. Uvedba kategorije držav brez tveganja za deforestacijo bi omogočila podjetjem, da se izognejo skrbnemu preverjanju. Tako bi lahko proizvode, povezane s krčenjem gozdov, pred uvozom prepeljali skozi države brez tveganja, kar bi ustvarilo trgovinske oaze, opozarjajo.

Naš bralec je med nabiranjem gob pod Gorjanci naletel na zanimivo tujerodno gobo, ki spominja na morsko zvezdo. Njegov pogled je ujela rdeča lovkasta mrežnica, ki izhaja iz Tasmanije. Pri nas je vedno pogostejša, predvsem na toplih in vlažnih rastiščih v listnatih gozdovih in parkih, v grmiščih, na travnikih in pašnikih. Njena posebnost pa: kraki oziroma lovke, ki so prekriti s sluzjo in smrdijo. Vplivi vnesenih tujerodnih saprofitskih gliv na glivne združbe in druge organizme v tleh še niso proučeni, zato njihovega morebitnega negativnega vpliva ne poznamo.

Na Hrvaškem odmeva zgodba o krivolovu zaščitenih morskih organizmov. Tam naj bi se vzpostavila kriminalna hobotnica ekskluzivnih morskih restavracij, krivolovcev in preprodajalcev strogo zaščitenih morskih bitij. Ta, med njimi tudi morski datlji, se znajdejo na krožnikih turistov, ki so za prepovedane morske sadeže pripravljeni seči globoko v žep. Morski datelj je ogrožena vrsta školjke, zavarovana s številnimi predpisi. Če so morski datlji del gostinske ponudbe, je to nezakonito dejanje.

"Običajno si na dopustu damo duška in bolj pozabimo na trajnostne navade, ki so sicer morda že del vsakdana. In ravno zato je pogosto naš negativen vpliv na okolje na počitnicah še večji kot sicer," opozarja Gaja Brecelj iz Umanotere. Kot izpostavlja, nas že samo stanje okolje vedno bolj opozarja na to, da moramo o njem razmišljati. Lani poleti smo imeli v Sloveniji rekordne poplave, leto pred tem rekordne požare, julijske dni pa je zaznamovalo kuhanje v vročinskem valu z rekordnimi temperaturami morja.

Se tudi vi sprašujete, ali so oblačila s trgovskih polic varna ali morda vsebujejo ostanke kemikalij, ki so škodljive za naše zdravje? Čeprav Inšpekcija za kemikalije v Sloveniji ni zaznala prekomernih povečanj v oblačilih, je vsebnost kemikalij v oblačilih lahko zaskrbljujoča za zdravje ljudi, saj se lahko določene škodljive snovi absorbirajo skozi kožo, vdihavajo ali zaužijejo. Pri proizvodnji oblačil se namreč pogosto uporabljajo različne kemikalije in škodljive snovi, ki lahko negativno vplivajo na zdravje ljudi in okolje, pojasnjujejo na Kemijskem inštitutu. Zveza potrošnikov Slovenije tako poziva k obveznemu označevanju nevarnih kemikalij v oblačilih.

Lani je bilo na območju Triglavskega narodnega parka izrečenih 490 ukrepov glede kršitev Zakona o Triglavskem narodnem parku in Zakona o ohranjanju narave. Če se odpravite v dragocen, a ranljiv ekosistem, upoštevajte preprosta pravila, s katerimi pripomorete k ohranjanju slovenskega ponosa.

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo svari, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije.

EU je sprejela prelomni zakon o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Podjetja bodo morala v skladu z direktivo v svoji verigi dejavnosti zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in okoljskih obveznosti. S tem je uzakonila svojo zavezo za zaščito ljudi in planeta, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. In kljub temu, da ima zakon številne pomanjkljivosti, okoljevarstveniki izpostavljajo, da je to jasno sporočilo podjetjem, da Evropa ne bo več dopuščala ustvarjanja dobička na račun ljudi in planeta.

Različna semena zelenjave, rož in zelišč si lahko poleg knjig izposodite v goriški knjižnici Franceta Bevka. V zbirko so vključena doma vzgojena semena, ki so jih v knjižnico darovali uporabniki. Ni nujno, da so semena avtohtona, pomembno je le, da so domača in pridelana na čim bolj naraven način. V nobenem primeru pa v Knjižnico semen ni dovoljeno vnašanje kupljenih semen.

Vsak Evropejec na leto ustvari skoraj 190 kilogramov odpadne embalaže. Evropski parlament je zato sprejel nova pravila. Od leta 2030 bodo med drugim prepovedane plastične vrečke za enkratno uporabo za sadje in zelenjavo, embalaža za hrano in pijačo za s seboj, pa mini hotelska pakiranja kozmetike. Pa je to dovolj kmalu? V Eko krogu obžalujejo, da so prostor v zakonu našle številne izjeme, ki "so s tem razvodenele namen boja proti embalaži za enkratno uporabo".

Evropski poslanci so prižgali zeleno luč pravici potrošnikov do popravila. Prepričani so, da bodo nova pravila oživila trg popravil. Kot ocenjujejo v društvu Ekologi brez meja, kjer podporo novi pravici pozdravljajo, ima direktiva sicer še nekaj pomanjkljivosti. Kot menijo, bo preteklo še nekaj časa, preden bo to imelo vpliv na potrošnike, načeloma pa bi moralo olajšati popravila, tako z vidika možnosti kot cene, so prepričani.

Knjižnice reči v Sloveniji kot po tekočem traku odpirajo svoja vrata. Zdaj se jim je pridužila še Nucarnica v Velenju. Tam lahko uporabniki najdejo pestro ponudbo predmetov, ki si jih lahko zdaj izposodijo namesto, da bi jih morali kupiti. Največ zanimanja je požel parni sesalnik, Velenjčani so knjižnico reči že pozitivno sprejeli.

Plavalni del triatlona na letošnjih poletnih olimpijskih igrah bi lahko odpovedali, če bi se zaradi močnega deževja poslabšala kakovost vode reke Sene. Novico je na srečanju v okviru Sport Accorda v Birminghamu sporočil predsednik organizacijskega odbora iger v Parizu Tony Estanguet.

Daleč od naših oči v globinah oceanov leži večmilijardni plen v obliki dragocenih mineralov in kovin. Nad površjem pa se odvija bitka med rudarji in okoljevarstveniki. Slednji opozarjajo, da je največji zaklad v resnici neokrnjenost tega ranljivega ekosistema, zato ga je treba po njihovem mnenju na vsak način zaščititi pred globokomorskim rudarjenjem. Ker je na morskem dnu visok plen, je vojna zanj že od samega začetka neusmiljena. Zadnja drama pa: okoljevarstvena organizacija Greenpeace bo morda izključena iz posebnega organa ZN, ki nadzoruje kontroverzne načrte za začetek globokomorskega rudarjenja.

Evropa je odprla nova stran v zgodovini in napovedala oster boj okoljskim kriminalcem. Evropski poslanci so sprejeli razširjen seznam kaznivih dejanj proti okolju in strožje sankcije. Ta zajema tudi nezakonito trgovino z lesom, izčrpavanje vodnih virov in dejanja, kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaženje zraka, vode in tal, ki vodijo v uničenje ekosistema in so zato primerljivi z ekocidom. Okoljskim kriminalcem po novem grozi do deset let zaporne kazni.

Poslanci so sprejeli novo zakonodajo EU o obnovi narave, ki bo prispevala k obnovi degradiranih ekosistemov v kopenskih in morskih habitatih držav članic. "Danes je za Evropo poseben dan, saj zaznamuje premik od zaščite in varstva narave do njene obnove," je eden izmed odzivov na to prelomno odločitev. Živeti v neokrnjeni naravi je pravica vseh evropskih državljanov, pa poudarjajo v stranki Vesna.

Lepote narave, vožnja z lojtrnikom, prenovljene kolesarske in pohodniške poti, pa čolnarjenje. Če se odločite za obisk slovenskega naravnega bisera, vam ne bo dolgčas. In vedno več obiskovalcev to spoznava, v Notranjskem parku v zadnjih letih beležijo strmo rast ponudbe in povpraševanja. A povečano število obiskovalcev v takšen dragocen, a po drugi strani ranljiv ekosistem prinaša tudi tveganja. Kot sicer zatrjujejo v Notranjskem parku, je trajnostni princip na Cerkniškem jezeru 'maksima'.

So vas dobri možje med prazniki bogato obdarili? Morda pa vas vsi niso prav dobro poznali in je kakšno darilo izpod smrečice romalo naravnost v temen kot omare. Če se tudi vi sprašujete, kaj pa naj s tem darilom, Inštitut za krožno gospodarstvo Cirucular Change in Mestna občina Ljubljana organizirata ponovoletno izmenjevalnico daril. Tam lahko uporabna in lepa darila, ki pa za vas nimajo prave vrednosti, zamenjate za kaj, kar vam bo morda prišlo bolj prav.

Potrebujete zvočnike, ki jih uporabite le enkrat na leto? Zakaj bi kupovali reči, ki jih potrebujete le redkokdaj? V Novem mestu bo zaživela prva knjižnica reči v Sloveniji, ki bo delovala v sklopu splošne knjižnice. Člani knjižnice si bodo lahko brezplačno izposodili predmete, ki jih potrebujejo, pa jih doma nimajo. Knjižnica se bo odprla v začetku leta 2024, zdaj pa zbirajo predmete, ki bodo sestavljali knjižnico reči. Nekaj so jih že zbrali. Najbolj zaželeni predmeti v knjižnicah reči so sicer šivalni stroji, detektorji kovin, puhalniki za listje, zvočniki, mešalne mize ...

Poletje na južni polobli se ni še niti začelo, a Brazilija se letos dobesedno tali v krempljih že osmega vročinskega vala. Temperature so se povzpele na nevarno raven, peklenske temperature v državi pa so se znašle v središču pozornosti potem, ko je na koncertu priljubljene ameriške pevke Taylor Swift zaradi ekstremne vročine umrla oboževalka.

Na vlak – okolju bolj prijazen prevoz – je zdaj skočila tudi francoska nogometna zveza. Sprejeli so bolj zelena oziroma okolju prijazna 'nogometna' pravila. Francosko nogometno moštvo bo namreč odslej na vse tekme, ki jih bo igralo manj kot tri ure stran, potovalo z vlakom namesto z letalom. Tako želijo zmanjšati ogljični izpust, so se odločili, poroča Euronews. To velja tudi za eno največjih zvezd nogometa Kyliana Mbappeja, ki se bo zdaj namesto na letalo večkrat vkrcal na vlak.

Triglavski narodni park postaja vedno bolj obljuden. To predstavlja pritisk za dragoceni ekosistem. Zato so tu nastala mirna območja, s katerimi želijo zaščititi zavarovane redke in živalske vrste. Mirna območja so osrčje narave, ki potrebuje naravni ritem, izpostavljajo. Kaj to pomeni za obiskovalce in kakšna pravila morajo upoštevati?

Ali ste vedeli, da obstajajo tudi nekoliko drugačne knjižnice? Knjižnice, v katerih si lahko izposodite ne le knjige, ampak tudi semena. Knjižnici semen sta svoj prostor v Sloveniji našli v prostorih goriške knjižnice Franceta Bevka in Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. S čim lahko obogatite svoj vrt, kaj si lahko izposodite in kakšna so pravila uporabe?

Pokvarjena zadrga, obrabljen podplat, strgani šivi ... Namesto, da bi takšna oblačila in čevlje vrgli v smeti in kupili nove, bodo francoski potrošniki dobili posebne finančne spodbude za to, da jih popravijo in obnovijo. S tem želi Francija zmanjšati količino tekstila, ki vsako leto konča na deponijah.

Evropski parlament je potrdil besedilo uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. O zakonodaji sta se parlament in Svet EU dogovorila spomladi, prinaša pa npr. tudi določila za večje število polnilnic za električna vozila po EU. Za avtomobile bodo te na glavnih evropskih prometnicah morale stati vsaj na vsakih 60 kilometrov.

V vročih poletnih dneh številne v svoje hladnejše zavetje vabi Triglavski narodni park. Da bi ostal slovenski biser čim bolj nedotaknjen, se morajo obiskovalci tja odpraviti odgovorno. Najpogostejše kršitve v poletnem času na tem zavarovanem območju so kopanje v visokogorskih jezerih in vodotokih, kampiranje v naravi na mestih, ki temu niso namenjena, ter parkiranje in vožnja v naravnem okolju.

Avstrijci so pokazali ogromno zanimanja za posebno shemo t. i. bonov za popravilo. Ta je bila uvedena lani, državljanom pa je prinesla posebne bone za popravilo elektronskih in električnih naprav. Leto po predstavitvi projekta so oblasti navdušene nad številom bonov, ki so jih državljani izkoristili, da so podaljšali življenjsko dobo svojih naprav in tako pripomogli tudi k manjši količini elektronskih odpadkov.

Ste si že kdaj privoščili kakšno 'divjo poslastico'? Pomlad je radodarna z darovi, ki so prava zakladnica hranil in antioksidantov. Ste že slišali za belo metliko, koprive in čemaž? V Sloveniji lahko pomladi nabiramo vsaj 200 različnih užitnih rastlin. Kako jih uporabiti, da si pripravite pravo gurmansko poslastico, pa se lahko poučite na Festivalu nabiralništva, ki se bo v prestolnici odvil v začetku junija.

Evropska komisija je predlagala, da bi bili vsi novi mestni avtobusi po letu 2030 brez izpustov. Gre za del širšega paketa ambicioznejših ciljev na področju izpustov novih težkih vozil, v skladu s katerimi bi do leta 2040 izpuste ogljikovega dioksida, ki jih oddajajo, zmanjšali za 90 odstotkov.

Če na Twitterju v iskalnik vpišete angleško besedo podnebje, vam algoritem ne bo najprej ponudil besede 'podnebna kriza' ali 'podnebne spremembe', ampak podnebna prevara. Če kliknete na prvo ponujeno možnost, pa se vam odpre najprej predlogov objav, ki zanikajo resnost in celo obstoj podnebnih sprememb.

Evropska komisija je predlagala revidirano uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju kemikalij ter nove razrede nevarnosti za endokrine motilce in druge škodljive kemične snovi. S tem si prizadeva za boljšo zaščito ljudi in okolja pred nevarnimi kemikalijami, je sporočila Evropska komisija.

Maja Kuzma Ganić je marsikaj. Mama, partnerka, novinarka, pisateljica, motivatorka, inštruktorica, usmerjevalka, bivša košarkašica, tolmačica slovenskega znakovnega jezika ... Ob vsem tem je težko verjeti, da ne sliši.

V Bruslju so razkrili načrte, s katerimi bi Evropska unija močno znižala število plastičnih odpadkov. Osnutek novih regulacij med drugim vsebuje prepoved mini stekleničk za kozmetične izdelke in lončkov za enkratno uporabo, vrečk za sadje in zelenjavo ter predpisuje dovoljeno velikost paketov za spletna naročila. Konec želijo narediti pošiljanju majhnih izdelkov v velikih škatlah.

Nova pravila, ki jih Evropska komisija predlaga za zmanjšanje izpustov novih motornih vozil v EU, imenovana Euro 7, dajejo prednost dobičkom avtomobilske industrije, opozarjajo okoljevarstveniki. A resne pomisleke glede predlaganih pravil imajo tudi v Evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov (ACEA), predvsem glede tovornih vozil.

Bližajo se poletne počitnice in med Zelenim tednom vas pozivamo, da preden se podate na dopust, premislite, kako v tem času vplivate na okolje in naravo, kamor ste se podali. Eden izmed primerov, kako množice glasnih turistov negativno vplivajo na lokalno biodiverziteto prihaja z grškega otoka Zakintosa.

Kako je lahko hrana, ki je prepotovala pol sveta, cenejša od lokalno pridelane hrane, ki ima bistveno nižji ogljični odtis in tudi dokazano več hranil? Razlog, da je hrana iz drugega dela sveta tako 'poceni', je tudi izkoriščanje delovne sile in okolja daleč stran od oči evropskega potrošnika. Vrednost hrane lahko namreč razumemo šele, ko upoštevamo vse najrazličnejše vplive njene pridelave in potrošnje. Pri Združenih narodih so ocenili, da plačamo samo tretjino stroška pridelave hrane. Cena na računu tako pogosto ne odraža dejanskih proizvodnih stroškov, vplivov pridelave in potrošnje na okolje, kot so degradacija tal, onesnaženje vode, uničenje ekosistemov in izguba biotske raznovrstnosti. In tudi ne odraža vplivov na podnebje oz. količine emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo v oskrbovalni verigi s hrano, ter družbenih vplivov, kot je vpliv na zdravje ljudi, ponazarjajo v Umanoteri.

Evropski parlament je sprejel stališče o osnutku novih pravil, katerih namen je razširiti mrežo polnilnih postaj za avtomobile, tovornjake, vlake in letala na električni in vodikov pogon v Evropski uniji. Trenutno je v EU le okoli 377.000 polnilnih postaj za električna vozila, moralo pa bi jih biti vsaj še enkrat toliko, so opozorili. Nemčija je za gradnjo mreže polnilnic že zagotovila 6,3 milijarde evrov, s katerimi nameravajo po državi do leta 2030 postaviti milijon polnilnih postaj.

Evropski zakonodajalci zaključujejo pripravo uredbe o baterijah, ki bo določila standarde za proizvodnjo trajnostnih baterij, izdelanih v Evropi, pri čemer 36 nevladnih organizacij opozarja na več pomanjkljivosti. Zaskrbljene so predvsem glede pravil dolžne skrbnosti, ki naj bi ščitila pred zlorabami v dobavni verigi baterij, so opozorili v Focusu.

Raziskave kažejo, da v velikih mestih v prvem letu po saditvi propade kar 30 odstotkov novo posajenih mestnih dreves, približno 30 odstotkov pa jih propade v naslednjih desetih letih. Odrasla, starejša drevesa, so mnogo močnejši naravni sistem in imajo bistveno več dobrodejnih učinkov na okolje in človeka kot mlada. Zato in zaradi res slabih možnosti, da bi novo posajena drevesa sploh kadar koli dosegla res visoko starost in zagotavljala enako velike ekosistemske koristi, si predvsem krajinski arhitekti in arboristi tako zelo prizadevajo stara drevesa v mestih za vsako ceno ohranjati.

V Evropi se oblasti poskušajo domisliti čim več učinkovitih načinov, s katerimi bi lahko prihranili energijo. Tako so številne države omejile zgornjo temperaturo pozimi in spodnjo v javnih stavbah poleti ter pripravili priporočila tudi za zasebne uporabnike. V Franciji so predstavili načrte za zmanjšanje porabe energije, pri katerih bi tako globe zaračunali tistim prodajalcem, ki bodo med tem, ko bo klimatska naprava prižgana, svoje kupce vabili z odprtimi vrati. Prav tako pa naj bi se globe obetale tistim, ki ponoči vrtijo osvetljene napise. Podobne predpise je sprejela tudi Španija.

Butični dragulj v Himalaji, državica Butan, bo z novim odprtjem jeseni 2022 za turiste, uvedla spremembo. Ta bo po žepu kar trikrat bolj udarila obiskovalce, ki želijo uživati v lepotah te kraljevine. Zaradi zmanjšanja vpliva turizma na ekosistem in zaradi prehoda v trajnost, bodo namreč turistično takso dvignili za več kot 300 odstotkov.

Evropska komisija pripravlja novo uredbo, veljati naj bi začela jeseni, ki razburja evropsko pa tudi slovensko javnost. Če bi bila sprejeta, bi bila namreč obvezna registracija vsakega rejca, tudi če ima ta le eno kokoš, ki mu omogoča domača jajca, ta pa bi nosil tudi stroške takšne registracije, se bojijo v Ekoci. Slovenskih kokoši in jajc ne damo, so složni številni, ki so podpisali evropsko peticijo, s katero želijo sporočiti, da je takšna uredba nesprejemljiva. Za svobodne kokoši in za svobodno pridelavo hrane gre, so jasni v Ekoci, kjer temu predlogu glasno nasprotujejo. Na kmetijskem ministrstvu sicer zagotavljajo, da je predvideno odstopanje od obveznosti registracije za rejce, ki gojijo perutnino in ptice v ujetništvu le za lastno domačo porabo. Država bo določila še maksimalno število živali, ki se lahko gojijo na takšnem obratu, pojasnjujejo.

Evropska komisija je predstavila predloge za obnovitev prizadetih ekosistemov in evropske narave, vse od kmetijskih površin do morij, gozdov in urbanih območij. Predstavila pa je tudi predlog zakonodaje za zmanjšanje skupne uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030.

Zaradi naraščajoče cen energentov in zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina, so v Italiji in Španiji predstavili načrte za omejitev uporabe klimatskih naprav. Tako bodo temperature klimatskih naprav poleti v Španiji omejii na 27 stopinj Celzija, v Italiji pa nastavljena temperatura ne bo smela biti nižja od 25 stopinj Celzija. To je sicer dobra novica za okolje, saj znanstveniki svarijo, da bi se lahko za ohlajanje prostorov do leta 2050 poraba električne energije še potrojila. Tudi zdravstvena stroka svari, da čeprav je klima v poletnih mesecih zelo dobrodošla, pretirano hlajenje prostorov škoduje našemu zdravju.

Po letu 2019 in 2020 je Ljubljana tudi za leto 2021 prejela mednarodno priznanje mesto dreves. V MOL so ponosni na ponovno priznanje njihovim prizadevanjem za to, da je Ljubljana dobesedno zelena.

Steklenice, pločevinke, celo odpadne baterije na dnu morja. Vse to je postalo novo domovanje hobotnic, saj so se odpadke, ki sicer dušijo oceane, naučile izkoristiti v svoj prid. Gre za neverjeten primer prilagoditve, navdušeno ugotavljajo raziskovalci.

Evropski parlament je s 509 glasovi za, tremi proti in 13 vzdržanimi sprejel zahteve glede zakonodajnega predloga o pravici do popravila, ki ga bo v nadaljevanju letošnjega leta predstavila Evropska komisija. Zavzeli so se za ustrezno zasnovo dolgotrajnih izdelkov, označevanje za boljše obveščanje potrošnikov in razširitev pravic jamstva.

V ljubljanski Knjižnici Reči si lahko izposodite praktično vse – od krožne žage do poročne obleke. Ljudje si največkrat izposodijo šivalni stroj, električno orodje – vrtalni stroj, brusilnik, krožno žago, vbodno žago – videoprojektor, detektor kovin in strojček za testenine. V toplejših mesecih se pogosto izposojajo tudi gasilske mize, sladoledomat, jeseni pa sušilnik sadja in zelenjave. Glavna ideja Knjižnice Reči je, da z izposojo predmetov, ki jih uporabljamo zgolj občasno, prihranimo čas, prostor in denar. Zanimivost pa – članarino si lahko prislužite s 30 urami dela.

Ob začetku svetovne pandemije, ko se je letalski promet praktično ustavil, se je na nebu okrepil poseben fenomen. Nebo so začela pogosteje preletavati prazna oziroma skoraj prazna letala. Kot so izračunali pri Greenpeacu, so t. i. leti duhov nad evropskim nebom ustvarili povsem nepotrebnih 2,1 milijona ton CO2, da bi letalski prevozniki zavarovali svoje slote na zanje pomembnejših letališčih. "Napol prazna letala, ki vzletajo in pristajajo zgolj zato, da letalske družbe obdržijo svoja mesta na strateško pomembnih letališčih, so najočitnejši pokazatelj dekadence in ležernosti, s katero se lotevamo podnebne krize," ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Nino Goryaevo, strokovnjakinjo za trajnostno modo v trgovini z druge roke Stara Šola in zdaj ekostilistko je življenje leta 2019 kot prostovoljko pripeljalo v Slovenijo. Prej uspešna odvetnica v Rusiji je bila na sodišču navajena zmagovati: "Delala sem za velika podjetja in branila njihove interese. Nekega dne sem se zbudila in to delo se mi je uprlo, saj se moje vrednote niso ujemale z vrednotami podjetij, ki sem jih zastopala. Želela sem se aktivno posvetiti ekološkim temam in aktivnostim, saj moramo na tem planetu ukrepati zdaj, za čakanje preprosto nimamo več časa." Z nami je delila nekaj nasvetov, kako lahko modne navdušenke in navdušenci svoje omare spremenijo v trajnostno naravnane in tako zmanjšajo okoljski odtis svojih modnih izbir.

Po izbiranju med 32 predlogi sta naziv drevo leta 2021 v prestolnici in posebna medalja letos pripadla kavkaškemu krilatemu oreškarju, ki se bohoti na križišču Linhartove, Knobleharjeve in Fabianijeve ulice. Poimenovali so ga kar "obglavljeni bežigrajski borec", saj je kljub nepravilnemu vzdrževanju v preteklosti uspešno prerasel poškodbe, ki so nastale zaradi nepravilne nege.

Ste kdaj med umivanjem zob pomislili, kakšen vpliv na okolje ima to vsakdanje in nujno početje? Vsak od nas porabi povprečno šest zobnih past na leto, vse pa so zapakirane v plastično embalažo, ki jo po uporabi zavržemo. Pa ste vedeli, da naj bi se vsaka tuba zobne paste razgrajevala kar 500 let? Prav s tem v mislih sta mlada slovenska podjetnika razvila alternativo zobni pasti, ki je veliko bolj trajnostna.