posledice

Gozdovi so pljuča našega planeta in naš pomembni zaveznik pri obvladovanju podnebnih sprememb. V Radenski so zato v preteklih letih zasadili že več kot 80 tisoč novih dreves in obnovili že več kot dva hektarja uničenih gozdnih površin. O pomenu takih dejanj smo se pogovarjali z Lucijo Odar – po izobrazbi magistrico inženirko gozdarstva, po duši pa neumorno raziskovalko narave, ki se je pridružila njihovi letošnji akciji obnove koroških gozdov z droni.

Na Ibizi so ponosni na svojo avtohtono vrsto pisanega kuščarja. A ibiški stenski kuščar, ki se blešči v modrih barvah, in je endemit otoka, ki oprašuje rastline in zatira škodljivce, zato je ključen za tamkajšnji ekosistem, je ogrožen. Grožnjo pa mu predstavljajo invazivne kače in vedno več odpadkov na priljubljenih turističnih točkah.

Uničene ali poškodovane planinske poti, gozdne vlake, travniki in druge površine, poškodovana vegetacija, stres za divjad zaradi hrupa ... Vse to so negativne posledice vedno večjega števila motornih vozil v naravi. S povečevanjem obiskovalcev se povečuje pritisk na naravo in vznemirja živali. Ko se boste naslednjič odpravili v naravo, nikar ne pozabite, da ima vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju številne škodljive posledice.

Že zmerno segrevanje Sredozemskega morja bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo morskim ekosistemom, opozarjajo znanstveniki. Grožnjo sredozemlju pa ne predstavlja le višja temperatura temveč tudi druge posledice globalnega segrevanja – zakisljevanje in dvig morske gladine. Vse to predstavlja tveganje za biotsko raznovrstnost in ribje populacije.

Obeležujemo Mednarodni dan čistega zraka za modro nebo. Slovenci glede na ugotovitve Evropske agencije za okolje v večjih mestih ne dihamo preveč čistega zraka. Medtem ko so med prvo dvajseterico lestvice evropskih mest z največjo kakovostjo zraka prevladujejo finska, švedska, norveška mesta, pa se Slovenija z Ljubljano in Mariborom uvršča na 709. in 589. mesto od skupno 761 mest na lestvici.

Znanstveniki opozarjajo, da izpostavljenost visokim temperaturam povzroča dolgotrajno škodo za zdravje milijard ljudi. Ponavljajoča se izpostavljenost vročinskim valovom namreč pospešuje staranje ljudi, je pokazala nova študija. Vpliv je v veliki meri primerljiv s škodo, ki jo lahko na zdravje povzročijo kajenje, uživanje alkohola, slaba prehrana ali omejena telesna vadba, svarijo raziskovalci.

Na lep prazničen dan se je odpravila na sprehod od Seče in Lucije. Odločila se je, da bo vmes pobirala cigaretne ogorke. In v dobrih dveh kilometrih je nabrala kar 3000 cigaretnih ogorkov. Njena objava je sprožila številne odzive, sama pa poudarja, da moramo ljudem najprej dati priložnost, da razumejo, da ogorek, vržen v meteorni jašek, konča v morju ali reki, in da je filter plastika, ki sprošča strupene snovi. V morju se iz njih začnejo v okolje sproščati številne strupene snovi, kot so nikotin, arzen, težke kovine. Poleg tega jih v morju in na obalah živali, kot so ribe, ptice in želve, lahko zamenjajo za hrano. Posledice so zanje lahko usodne.

Znanstveniki so zaskrbljeni nad dogajanjem na Antarktiki. Poleg rekordnega taljenja ledu nova študija kaže, da bi lahko taljenje ledene plošče Antarktike povečalo vulkansko aktivnost pod površjem. To pa ni dobra novica. Kot opozarjajo, bi ta proces lahko ustvaril počasno povratno zanko: taljenje ledu povzroči več vulkanskih izbruhov, ki nato proizvajajo toploto, ki še pospešuje taljenje ledu.

Hrvaški raziskovalci opozarjajo pred zelo invazivno rjavo algo, ki se je razrasla na območju Visa, predvsem okoli Komiže. Stanje na tem območju je katastrofalno, poudarjajo. Bojijo se, da bi se lahko razširila na Šolto in Kornate. Njena prisotnost pa lahko pomeni propad podvodne biotske raznovrstnosti, opozarjajo. V Sloveniji te vrste ni, prav tako tako pri nas trenutno ni alg, ki bi predstavljale nevarnost za ekosistem Tržaškega zaliva, pa pojasnjujejo slovenski morski biologi.

Znanstveniki svarijo, da je onesnažen zrak tihi ubijalec. Na sodiščih pa se znajde vedno več primerov, povezanih z okoljem in zdravjem. Prelomna odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) bi lahko odprla pot za nove primere in bi lahko pomenila prelomnico v mednarodnem podnebnem pravu. V precedenčnem mnenju so namreč zapisali, da je "čisto, zdravo in trajnostno okolje" človekova pravica. Kršitve mednarodnih obveznosti na področju boja proti podnebnim spremembam pa predstavljajo protipravno ravnanje.

Ste tudi vi opazili, da je vaša nakupovalna košarica vedno dražja? Poleg drugih dejavnikov na podražitve vplivajo tudi ekstremni vremenski dogodki. Suša, neurja in ekstremni vremenski dogodki poganjajo cene hrane tudi v Evropi.

Zahodni Balkan se bori s hudo sušo. Na gori v jugovzhodni Srbiji je brez vode ostalo več kot 1000 krav in konj, zaradi česar so oblasti morale tja izredno prepeljati nujne zaloge. Naši kmetje se ne spomnijo tako slabega in težkega leta, opozarjajo.

So morske glive novo orožje v boju proti podnebni krizi? Znanstveniki na Havajih imajo na prvi pogled nekoliko nenavadno rešitev za boj v plastični krizi. Vrsto morskih gliv trenirajo, da bi razvile apetit za oceansko plastiko. In, kot kažejo prvi rezultati, imajo raziskovalci dober razlog za optimizem.

Evropa se še vedno kuha pod vročinsko kupolo. Ekstremna vročina, ki je že junija ukleščila staro celino, je simptom podnebne krize, opozarjajo strokovnjaki. Ti opozarjajo, da so v nebo vzpenjajoče se temperature postale nova norma. Svet se bo moral naučiti živeti z vročinskimi valovi, ki bodo v prihodnje še bolj pogosti in intenzivni, so ta teden opozorili v Svetovni meteorološki organizaciji (WMO).

Karta temperatur Sredozemskega morja je rdeča. Znanstvenike skrbi intenzivni morski vročinski val, ki ima lahko številne posledice za morsko življenje. Tako močni in vztrajni morski vročinski valovi bi lahko v prihodnosti uničili življenje v Sredozemskem morju, se bojijo.

Si radi privoščite morsko hrano? Pa ste pri tem pozorni, za kakšno se odločite? Izbira rib na jedilniku namreč ni le vprašanje okusa, temveč tudi ohranjanja morskih ekosistemov. Naše odločitve glede vrste rib, ki jih uživamo, imajo lahko pomembne posledice za zdravje morja in ribje populacije. Preverite nekaj trajnostnih nasvetov, kako uživati v okusu morja in hkrati pripomoči, da bodo v njem še dolgo plavale ribe in ostali morski sadeži.

Ekstremna vročina postaja vse večji javnozdravstveni problem, ki presega vpliv naravnih katastrof, kot so poplave, potresi in orkani skupaj. Študija Swiss Re opozarja na naraščajoče število smrtnih žrtev in negativne posledice na infrastrukturo, gospodarstvo ter zdravstveni sistem.

Dagnje oziroma klapavice so školjke, ki se v našem okolju najpogosteje znajdejo na krožnikih. Že od nekdaj so prisotne v naši prehrani, so lahko dostopne, okusne in polne hranljivih snovi. Gojijo jih tako v slovenskem kot hrvaškem morju. A kot opozarjajo na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo, tem školjkam v Sredozemlju grozi nevarnost. V zadnjih letih smo priča vse pogostejšim pojavom množičnega pogina školjk v Jadranu in širše v Sredozemlju, opozarjajo.

Intenzivni vročinski valovi terjajo vedno več smrtnih žrtev. Po svetu, pa tudi v Evropi, je davek vročine vedno večji. Kako vročina vpliva na naše zdravje in zakaj je lahko smrtno nevarna?

Vlažni robčki in baloni so med desetimi najpogostejšimi plastičnimi odpadki za enkratno uporabo, s katerimi so posejane evropske plaže. Španija se je odločila, da bo prepovedala metanje vlažnih robčkov v stranišče in balone za enkratno uporabo. Nadejajo se, da bodo tako zaščitili svoje reke in morja pred onesnaženjem s plastiko.

Morski konjički. Ta skrivnostna in očarljiva bitja so vedno bolj ogrožena zaradi krivolovcev in nezakonite trgovine z divjimi živalmi. Ta je po zadnjih ocenah vredna okoli 20 milijard evrov. Številne morske konjičke pa predvsem zato, ker so cenjeni v tradicionalni kitajski medicini, čaka tragična usoda.

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Ste se danes v službo odpravili s kolesom? Kljub temu, da smo Slovenci kolesarski narod, se po vsakodnevnih obveznostih še vedno premalokrat odpravimo na dveh kolesih. To lahko pripišemo tudi ponekod pomanjkljivi kolesarski infrastrukturi. Problematična je tudi pregovorno zelena prestolnica, ki se duši v izpušnih plinih zaradi zastojev in gostega prometa. Ljubljana po številu kolesarjev zaostaja za primerljivo velikimi mesti iz Nizozemske, Belgije, Danske, Švedske, poudarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži.

Znanstveniki na odpravi Ocean Census na krovu plovila Falkor so se razveselili številnih novih odkritij v skrivnostnih globinah oceana. Med drugim so odkrili številne nove vrste in raziskali najgloblji jarek v Južnem oceanu. Med ekspedicijo so raziskovalci odkrili prave naravne zaklade, ki so bili doslej skriti človeškemu očesu. Našli so pisane koralne vrtove, hidrotermalne vrelce in številne nove vrste koral, spužev, polžov, ježkov in morskih zvezd.

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

Obeležujemo dan Zemlje, v tem mesecu pa smo žal zabeležili tudi veliko bolj neslaven dan. Dan ekološkega dolga Slovenije, ki smo ga letos obeležili že 8. aprila, pomeni, da smo na ta dan porabili že vse naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Od tega trenutka naprej prebivalci Slovenije živimo v ekološkem dolgu, kar ima resne posledice za našo prihodnost. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako lahko z vsakdanjimi dejanji znižamo svoj ekološki odtis in živimo bolj trajnostno.

Ogromen gozdni požar je uničil na tisoče hektarjev avstralskega narodnega parka Budj Bim. Za seboj je pustil opustošenje, še posebej hude posledice pa je imel na tamkajšnjo populacijo koal. Te so bile opečene, žejne in sestradane. Oblasti so se odločile, da živali kar evtanazirajo, preden te ostanejo brez hrane in pijače zaradi škode na pogorelem območju. Iz helikopterjev tako streljajo nanje, da jih usmrtijo. Številni tej metodi nasprotujejo.

Znanstveniki so znova navdušeni. Kar sto let po odkritju vrste je ekipi odprave raziskovalne ladje Schmidt Ocean Institute Falkor prvič doslej uspelo posneti živega ogromnega lignja v njegovem okolju v vodah ob Južnih Sandwichevih otokih. Gre za prvi potrjeni posnetek te 'pošasti' iz globin, ki buri domišljijo. Kamera je ujela mladička, so sporočili.

Toplejši dnevi vabijo, da se v službo ali po vsakodnevnih aktivnostih odpravite na kolesu. A pozor – nikar ne pozabite na varnost. Agencija opozarja kolesarje, naj v prometu vselej ravnajo samozaščitno. Na kolesarje pa bodite pozorni tudi vozniki. Ne jezite se nanje, saj so v prometu mnogo bolj izpostavljeni kot vi.

Daleč stran od naših oči, v globinah oceanov, leži naravno bogastvo, ki je, tako zagovorniki globokomorskega rudarjenja, nepogrešljivo za zeleni prehod. Večmilijardni plen v obliki dragocenih mineralov in kovin. Mednarodna podjetja se želijo v imenu zelene prihodnosti odpraviti na 'plenjenje' globokomorskega dna, a številne okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da bi pri tem uničili resničen zaklad – neokrnjenost ekosistema, ki nam zagotavlja življenje. Zaenkrat lahko dno le raziskujejo, v organizaciji Greenpeace pa se bojijo, da je to le začetek iztegovanja 'lovk' po plenu, s čimer bi kmalu opustošili svetovna morja.

Na Finskem so raziskovali potrošniške navade svojih državljanov. Pri tem so se izkristalizirale zanimive ugotovitve. Že več kot polovica Fincev kupuje manj. In to ne le zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, ampak so kot razlog številni navedli podnebne razloge. Zaradi zavedanja o podnebni krizi, so se tako pripravljeni odpovedati delu nakupov.

Ekstremna vročina ima lahko večji vpliv na biološko staranje, kot nezdravi razvadi, kot sta kajenje in pitje alkohola, kažejo raziskave. Ker podnebne spremembe spodbujajo naraščajoče temperature po vsem svetu, nova študija opozarja, da bi ekstremna vročina lahko pospešila proces staranja pri starejših odraslih.

Dandanes svoj najljubši sladoled najverjetneje jeste z leseno žličko, koktejl pa srkate s papirnato slamico. Mogoče vas jezi, ko se ta ob stiku s tekočino zmehča, razvije ali celo razpade in to vam pokvari užitek. Številni se pritožujejo, da jim papirnat pribor in slamice namesto plastičnega niso všeč. In da s tem ne bomo rešili sveta. A pozabili smo, zakaj so plastični izdelki za enkratno uporabo problematični. In zakaj papirnata slamica kljub temu ne bo rešila sveta? Ker bi se morali izogibati prav vsakemu materialu za enkratno uporabo.

Ledeniki, naravni zalogovniki vode, se vztrajno krčijo. Masa ledu je lani tretje leto zapored nazadovala v vseh ledeniških regijah po svetu, je ob prvem svetovnem dnevu ledenikov objavila Svetovna meteorološka organizacija. Leto 2024 je bilo tako po nazadovanju ledenikov četrto najslabše, odkar se zbirajo podatki. V WMO so ob tem opozorili na posledice nazadovanja ledenikov za življenje na Zemlji. V zadnjih 50 letih smo izgubili ledeno ploščo v velikosti Nemčije.

Junija 2019 je splet preplavila fotografija haskijev, ki 'hodijo' po vodi. Podnebni znanstvenik Steffen Olsen je posnel to osupljivo fotografijo haskijev. Zdi se, da psi hodijo po vodi, a gre za iluzijo. Fotografija pa je hitro postala viralna. Razkrila je resničnost podnebnih sprememb in hitrost taljenja ledu na Grenlandiji. Olsen se danes, ko se je podnebna kriza še poglobila, spominja trenutka, ko je posnel ikonično fotografijo.

Izdatki za stroške prevoza gospodinjstva vedno bolj udarjajo po žepu. Kot ugotavljajo v novi študiji o prevozni revščini v Sloveniji, za gospodinjstva z nižjimi dohodki izdatki za prevoz pogosto predstavljajo več kot četrtino njihovega proračuna. Avtomobil je v Sloveniji v mnogih primerih nuja ali dobrina, ki ji gospodinjstva dajejo prednost pred drugimi izdatki. Razpršena poselitev in omejena mreža javnega prevoza prebivalce silita v odvisnost od osebnih vozil, ki so veliko finančno breme za gospodinjstva, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Čeprav je divjanje ognjene pošasti v mestu angelov zgodovina, posledice še vedno vznemirjajo. Opustošenje in kupi nevarnih odpadkov, ki grozijo, da bodo onesnažili morje, skrbijo znanstvenike.

Nova raziskava nekoliko miri pred črnim scenarijem, ki lahko zaradi podnebnih sprememb Evropo močno ohladi. Nenadne zaustavitve sistema termohaline meridionalne cirkulacije v Atlantiku (AMOC) naj do konca stoletja ne bi bilo na obzorju. A pozor, to ne pomeni, da se ne more zgoditi pozneje. Poleg tega bo ta slabela, kar pa vseeno prinaša zaskrbljujoče posledice.

Srednjeveško trgovsko središče v severni Mavretaniji je bilo stoletja znano po živahnem vrvežu. Obiskovali so ga pesniki, modreci, trgovci. Tu je tudi dom številnih knjižnic, ki hranijo na tisoče dragocenih rokopisov, ki pričajo o neki drugi dobi. A zdaj je na robu propada. Pesek iz Sahare se zadnja leta namreč vedno bolj kopiči in že dolgo prekriva jedro starodavnega mesta iz 8. stoletja, pa tudi soseske na njegovem robu. Prebivalci so obupani – puščava je naša usoda, pravijo.

Poplave, neurja, vročinski valovi. Ekstremni vremenski dogodki, ki jim je botrovala podnebna kriza, so med letoma 1993 in 2022 po svetu povzročili več kot 765.000 smrtnih žrtev. Kot ugotavlja Indeks podnebnega tveganja Germanwatch, so kar tri evropske države na vrhu seznama tistih, ki so jih ekstremne vremenske razmere najbolj prizadele. To so Grčija, Španija in Italija.

Poročali smo, da je na tisoče invazivnih tujerodnih ptic zavzelo severno Italijo. Gre za svetega ibisa, ki so ga nekoč častili v starem Egiptu. Iz svoje rodne Afrike se je razširil po Evropi. Tujerodna vrsta ptic se je, potem ko je pobegnila iz ujetništva, še posebej namnožila v severni Italiji. Naravovarstveniki se bojijo, da bo ogrozila avtohtone vrste. In tudi pri nas je že prisotna, zelo verjetno pa je, da se bo, če ne bomo sprejeli nobenih ukrepov, močno razširila tudi tu.

Trump je, odkar se je ponovno zavihtel na vrh ZDA, sprejel že številne odločitve, ki skrbijo okoljevarstvenike, od napovedi ponovnega izstopa iz pariškega podnebnega sporazuma do povečanja uporabe fosilnih goriv in vojne papirnatim slamicam. Eden izmed ukrepov, ki bi lahko škodil planetu, pa je prepoved dela od doma. Velik in glasen nasprotnik takšnega načina dela je prav njegov zaveznik Elon Musk, ki v številnih intervjujih zagovarja delo v pisarnah in nasprotuje delu od doma.

Veliki rjavi vili, ki stoji na robu peščene sipine, ki se razprostira nad plažo zaliva Cape Cod, grozi konec. Samo vprašanje časa je, kdaj jo bodo s seboj odnesli valovi. Erozija je namreč že začela gristi temelje večmilijonske hiše, ki je bila postavljena z enim najlepših razgledov na zaliv. Masivna drsna vrata, ki so se včasih odpirala na široko teraso, kjer je premožne goste vabila tudi masažna kad, so zdaj zabarikadirana. Ograja preprečuje, da bi kdorkoli stopil nanjo in padel v globino. A propad hiše bolj kot premožnega nekdanjega lastnika skrbi okoljevarstvenike.

10-letna Tawhida iz Bangladeša sanja o tem, da bi nekoč postala zdravnica. Tawhida je v začetku lanskega leta namreč prvič začela obiskovati šolo. Prvi dan je s težavo povedala svoje ime, danes pa med drugim zna črkovati krajše besede in reševati preproste matematične naloge. A na poti uresničitvi njenih sanj stojijo tudi posledice podnebnih sprememb, ki otežujejo njeno pot do znanja. "Ne maram poplav. Ne maram vode. Zaradi poplav nisem mogla obiskovati pouka," pripoveduje.

Ena najstarejših in največjih ledenih gor A23a je prepotovala že več kot 3000 km, odkar se je odlomila od ledene police na Antarktiki. Zdaj obstaja bojazen, da bo trčila v odmaknjen britanski otok, ki je pravi raj za divje živali. Če bi se otok res znašel na poti ledene gore, bi ta ogrozila življenje na njem in potencialno spremenila ekosistem.

Okoljevarstvenike je razveselila decembrska zmaga v Italiji. Sodišče je namreč pritrdilo naravovarstvenim skupinam, ki jim je uspelo preprečiti črpanje zemeljskega plina v Severnem Jadranu, kar bi, kot trdijo, ogrozilo ranljivo delto reke Pad.

Novo poročilo organizacije Christian Aid je pokazalo, da so se leta 2024 v Evropi zgodile tri od 10 najdražjih podnebnih nesreč leta. Glede na novo poročilo je bilo vseh deset finančno najdražjih podnebnih nesreč leta 2024.

Neokrnjena Grenlandija, ki v svojih globinah skriva neprecenljiva bogastva v obliki mineralov in ostalih dragocenih naravnih virov, vedno bolj diši Donaldu Trumpu. Novopečeni predsednik ZDA odkrito priznava, da bi se rad polastil te naravne zakladnice. Celo z vojaškim zavzetjem. A Grenlandija ni ključna le za to, ker v svojem nedrju varuje redke vire, ampak ima pomembno vlogo tudi pri oblikovanju dnevnega vremena za milijarde ljudi, prav tako pa je od tega, kaj se dogaja tam, odvisno tudi, kakšne bodo posledice podnebnih sprememb. Zato bodo vanjo v prihodnosti uprte vse oči sveta, svarijo znanstveniki.

Vsako leto poročamo o jatah ptic, ki za novo leto zaradi stresa dobesedno padajo z neba. Zaradi silvestrskih ognjemetov vsako leto umre več tisoč ptic. Januarja 2021 so v Italiji poročali o pravem masakru. Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je prvega januarja prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev. V Sloveniji takšnega množičnega pogina k sreči nismo zabeležili.

Če si zaželite, da bi letos nekoga razveselili z živim darilom, raje ponovno premislite. Živali pogostokrat niso primerno darilo. Lastništvo živali je namreč velik zalogaj. Poleg tega, da se lahko lastniki, ki si živega bitja v resnici niso želeli, naveličajo in ga zavržejo, lahko ima izpustitev takšnih živali tudi katastrofalne posledice za ekosistem. Žival lahko namreč v novem okolju postane invazivna in povzroči škodo.

Arktika po novem oddaja več ogljika, kot ga absorbira, je sporočila ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Zakaj je do tega prišlo in kaj to pomeni za globalne vremenske vzorce in lokalne ekosisteme?

Fotograf Christian Åslund je postal priča podnebnih sprememb. V svoj objektiv je na isti lokaciji najprej poustvaril ikonične fotografije izpred približno sto let, potem pa je po 20 letih znova ujel pretresljive prizore pospešenega taljenja ledu. Njegove fotografije prikazujejo neverjeten obseg umika polarnega ledu na Arktiki. Serija fotografij je postala živ dokaz podnebnih sprememb, ki povzročajo pospešeno taljenje ledenikov.

Novo poročilo ugotavlja, da vrtoglav ogljični odtis enega odstotka najbogatejših na svetu povečuje lakoto, revščino in čezmerno število smrti. Zaradi luksuznih jaht, zasebnih letal in naložb v onesnaževalne industrije najbogatejših ljudi na svetu je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija vse težje dosegljiv.

Čeprav so zaščitene, se nekatere vrste znajdejo na krožnikih nepoučenih jedcev. Krivolov in uživanje zaščitenih vrst imata lahko resne posledice, drastično zmanjšata njihovo populacijo in porušita ravnovesje morskih ekosistemov, opozarja Hrvoje Čeprnja iz WWF Adria Hrvaška. Poleg priljubljenih morskih datljev so na Hrvaškem posebej ogrožene različne vrste morskih psov in raž, pa tudi morda na prvi pogled ne tako privlačne vrste, kot so morski ježki in ožigalkarji.

V Sloveniji vsako leto prižgemo približno 15 milijonov sveč, kar predstavlja približno 6.000 ton. Lani je bila na slovensko tržišče dana celo nekoliko večja količina sveč, približno 6300 ton, kar nas uvršča v sam evropski vrh, poleg Poljakov in Avstrijcev, ponazarjajo v Marjetici Koper. Odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevaren odpadek. Posledice njihovega zbiranja skladiščenja in obdelave pa so škodljivi vplivi na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov.

Porumeneli gozdovi zaradi hrastove čipkarke, strah pred azijskim sršenom in modro rakovico, pa Japonski hrošč na počivališču Barje. To je nekaj odmevnejših primerov tujerodnih vrst, ki v zadnjem času skrbijo slovenske raziskovalce. Tujerodnih invazivnih vrst, ki povzročajo hudo gospodarsko in okoljsko škodo, bo vedno več, mi pa nimamo učinkovitega sistema za njihov nadzor, opozarja strokovnjakinja na tem področju Jana Kus iz Zavoda Symbiosis. Ministrstvo pripravlja dopolnitve Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi končno uredil to področje, a kot svari Kusova, načrtovana dopolnila niso ustrezna in učinkovita. Če pa se sprejmejo v tej obliki, jih bo kasneje težko spreminjati in priložnost bo zamujena. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so medtem še vedno prepričani, da bodo dopolnitve učinkovite.

Voda iz reke v Gani je bila tako onesnažena, da jo je umetnik lahko uporabil kot barvo za svojo umetniško delo. S tem je poskušal prikazati okoljsko opustošenje, ki ga je povzročilo nezakonito izkopavanje zlata, ki se je tam razširilo preko vseh meja. Zlata mrzlica, ki je ušla izpod nadzora, povzroča hudo degradacijo okolja, na to pa opozarjajo tudi prebivalci, ki na demonstracijah pozivajo oblasti, da ukrepajo.

Tuji mediji ugibajo o tem, ali bi lahko Evropo letos zaradi pričakovane La Niñe doletela hujša zima, kot smo je vajeni v zadnjih letih. Naš hišni prognostik pojasnjuje, da so v Evropi vplivi La Nine precej manj izraziti kot v drugih delih sveta. Kljub temu lahko La Niña povzroči hladnejše in bolj snežne zime v severni Evropi, zlasti v Skandinaviji in Veliki Britaniji, medtem ko je južni del Evrope v zimskih mesecih bolj nagnjen k sušnim in toplejšim razmeram. V srednji Evropi, kamor sodi tudi Slovenija, se lahko med La Niño prepletata oba vremenska vzorca. Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da smo imeli v preteklosti v času La Niñe tako razmeroma tople kot mrzle zime, nekatere so bile radodarnejše s snegom, druge manj, spomni.

V prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, predvsem CO2, se svet, zlasti Evropa, obrača k nizkoogljičnim virom električne energije, kot so sonce, veter, voda in jedrska energija. A čeprav je vsem tem virom skupno to, da imajo nizke emisije, so med njimi tudi precejšnje razlike. Predvsem z vidika varnosti, učinkovitosti, porabe prostora in zanesljivosti.

Poplave v Bosni in Hercegovini so poleg smrtnih žrtev in katastrofalne materialne škode terjale tudi okoljski davek. Po reki je proti morju potovalo na tone in tone odpadkov, dolina Neretve je tako za nameček utrpela tudi poplavo smeti, ki je območje pahnila na rob okoljske katastrofe. Odpadki so se ujeli tudi v Jablaniškem jezeru, kjer pa so prostovoljci in aktivisti zdaj začeli s čiščenjem.