posameznik

Na lep prazničen dan se je odpravila na sprehod od Seče in Lucije. Odločila se je, da bo vmes pobirala cigaretne ogorke. In v dobrih dveh kilometrih je nabrala kar 3000 cigaretnih ogorkov. Njena objava je sprožila številne odzive, sama pa poudarja, da moramo ljudem najprej dati priložnost, da razumejo, da ogorek, vržen v meteorni jašek, konča v morju ali reki, in da je filter plastika, ki sprošča strupene snovi. V morju se iz njih začnejo v okolje sproščati številne strupene snovi, kot so nikotin, arzen, težke kovine. Poleg tega jih v morju in na obalah živali, kot so ribe, ptice in želve, lahko zamenjajo za hrano. Posledice so zanje lahko usodne.

Velika Britanija je zaradi okoljskih posledic prepovedala e-cigarete za enkratno uporabo, saj na odlagališčih končajo ogromne količine dragocenih kovin in povzročajo onesnaževenje. Prepoved vključuje tako trgovine kot spletno prodajo, s čimer želijo zmanjšati vpliv teh izdelkov na okolje in zaščititi vodne vire.

V Postojni po novem živi tudi mali Nemo. Z odprtjem izobraževalnega centra Neotropica smo namreč tudi v Sloveniji dobili prvi pravi tropski koralni greben, k nam se je "preselil" tudi del Amazonskega deževnega gozda s tropsko reko, v kateri med drugim prebiva "dinozavrska riba". Namen centra je ljudem približati "pljuča sveta" in tropske ekosisteme ter opozoriti na dejstvo, da so ti zaradi človeškega delovanja vse bolj ogroženi.

Znanstveniki svarijo, da so številni svetovni ledeniki obsojeni na propad. Zemeljski plaz, ki je ta teden zasul večji del švicarske vasi, je nov opomnik in pričevalec podnebnih sprememb. Te so namreč glavni krivec za taljenje ledenikov po svetu. Znanstveniki opozarjajo, da se ledeniki od Alp in Andov do Himalaje in Antarktike dobesedno sesedajo.

Najbogatejši odstotek ljudi je že porabil svoj delež svetovnega ogljičnega proračuna za leto 2025 le v prvih 10 dni januarja. To pripovedujejo podatki nove raziskave organizacije Oxfam, ki se osredotoča na vpliv razkošnega življenjskega sloga superbogatih na podnebno krizo.

Ko govorimo o argumentih za in proti jedrskim elektrarnam, je pogosto eden glavnih argumentov proti nevarnost radioaktivnih odpadkov. Nekateri ravno zaradi teh jedrske energije ne uvrščajo med zelene vire energije. A kako nevarni so dejansko ti odpadki za ljudi in za okolje? Koliko jih nastaja pri proizvodnji električne energije in kako se z njimi ravna?

V Sloveniji ima zgolj odstotek najpremožnejših v lasti 23 % vsega zasebnega premoženja, povprečni posameznik iz te skupine pa je neposredno odgovoren za kar 11-krat več letnih izpustov kot oseba iz manj premožne polovice prebivalstva. To je ena izmed ugotovitev nove študije, ki jo je objavila Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. "Razred največjih lastnikov kapitala nas s svojo luksuzno potrošnjo, kapitalskimi naložbami in političnim vplivom vodi v podnebni zlom," so poudarili.

Zaradi uspešnega širjenja azijskega sršena po Evropi obstaja velika verjetnost, da se lahko kmalu pojavi tudi v Sloveniji, opozarjajo na Zavodu za varstvo narave. V Sloveniji ga za zdaj še niso opazili, na zavodu pa pozivajo javnost, da jim javi morebitna opažanja. Azijski sršen predstavlja resno grožnjo naravi in ljudem, opozarjajo.

Električna kolesa in skiroji so vedno bolj priljubljeni. So dobra rešitev za bolj okolju prijazno pot na delo, a skrivajo tudi nekaj pasti. Uporabniki morajo biti zelo pozorni, saj električna mobilnost prinaša tudi požarno tveganje. Predvsem baterije slabših kakovosti lahko zaradi poškodb in ob neustrezni uporabi ter polnjenju tudi zagorijo. Ali veste, kako ravnati, če opazite požar električnega kolesa ali skuterja?

Da je varovanje našega planeta v času, ko postajamo vedno bolj potrošniško naravnana družba, nujno, se zavedajo tudi obrazi POP TV in Kanala A. Kako skrbijo zanj in kakšne nasvete za bolj trajnostno življenje imajo, so nam izdali ob koncu tedna, ko smo naše strani in oddaje vsak dan obarvali z zelenimi vsebinami. Morda pa za bolj okolju prijazne odločitve navdihnejo tudi vas.

Ljudje imamo vedno večje apetite. Želimo večja vozila in stanovanja, novo pohištvo, vedno več gospodinjskih aparatov. Želimo si potovati dlje in pogosteje, naši domovi so napolnjeni z izdelki, ki jih redko uporabljamo, prav tako se omare šibijo od odvečnih oblačil. S pomočjo Vodnika po trajnostni potrošnji, ki je nastal na Agenciji za okolje RS, lahko spremenimo svoje potrošniške navade in tako ohranimo zdravje našega planeta in s tem tudi zdravje nas samih.

Zaznamujemo dan Zemlje. To je pravi dan, da se vprašamo, kako lahko tudi sami doprinesemo delček k boljši kondiciji našega planeta. Za začetek lahko izmerimo ogljični odtis in premislimo, kako bi ga lahko zmanjšali.

Bi radi popravili napravo, ki se vam je pokvarila, pa se vam zdi zamudno čakati na serviserja? Kako svojim pokvarjenim napravam vdahniti novo življenje, se lahko tudi naučite. Znanje popravil lahko poiščete vsak drugi petek v ljubljanski knjižni Reči. Tam bo namreč potekala popravljalnica pod strokovnim vodstvom serviserja. Če boste popravili svoj pokvarjen aparat, boste poleg denarnice pomagali tudi okolju.

Ste se naveličali kuhinjske mize? Je kljub temu, da vas je nekoč pogled nanjo navduševal, vaša prva misel, da bi jo zamenjali? Pomislite znova. S tem, ko na smetišče odvržete kos pohištva, ki je še vedno uporaben, ste zavrgli tudi dragocene naravne vire, ki smo jih na našem planetu že pošteno izčrpali, in nenazadnje tudi denar, ki ste ga vložili v nakup. Prav vsak predmet ima namreč potencial, da znova zablesti v osveženi podobi. Če mu le podarimo drugo priložnost. Se sprašujete, kako? Odgovor imajo v podjetju IKEA, kjer želijo krožno gospodarstvo spremeniti v življenjski stil, s katerim lahko varčujemo z viri in je hkrati koristen za denarnico.

Organizatorji zbiralne akcije Ta starim je odzvonilo, ki poteka v sklopu projekta Life ECOSWEEEE, vas pozivajo, da preverite svoje predale in prispevate svoje odslužene mobilne naprave. Z oddajo še delujočih naprav lahko nekaj zaslužite, z nedelujočimi in res starimi napravami pa poskrbite za ustrezno recikliranje in s tem zagotovite vsaj drobec redkih materialov, ki so potrebni za izdelavo novih naprav. Vsi zbrani aparati bodo dobili novo življenje, bodisi v ponovni uporabi bodisi v reciklaži, so sporočili iz družbe ZEOS.

Eko sklad je povečal sredstva na dveh odprtih javnih pozivih, in sicer za kreditiranje okoljskih naložb občanov ter za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud za zmanjševanje energetske revščine. Na prvem je po novem na voljo 35 milijonov evrov, na drugem pa 10 milijonov. Spremembi je Eko sklad objavil v uradnem listu.

Pokvaril se vam je toaster, pralni stroj, morda radio. Pokvarjenega zavržete in zavijete v prvo trgovino po novega. Znan scenarij? Ekipa prizadevnih serviserjev se je odločila, da vam pomaga pri tem, da boste naslednjič vsaj pomislili, da bi lahko aparat poskusili popraviti sami. Pri tem si lahko pomagate s serijo videoposnetkov, ki vas vodijo po popravilih naprav.

V okoljski organizaciji Focus opozarjajo, da v boju proti podnebnim spremembam šteje vsak prevožen kilometer. Koliko izpustov na kilometer bomo povzročili, pa je odvisno od nas. Medtem ko se vlaki in avtobusi vozijo vedno bolj prazni, marsikaterega lastnika negativno preseneti, ko preračuna, kakšni so dejanski stroški uporabe osebnega avtomobila. To lahko stori s pomočjo kalkulatorja, ki so ga pripravili v Focusu. "Veliko ljudi negativno preseneti izračun, koliko mesecev morajo delati vsako leto samo za to, da so lastniki avtomobila. Mnogi, ki imajo ustrezne alternative, so se mu zaradi tega tudi že odpovedali," ugotavljajo v Focusu.

Elektronske cigarete in ogrevani tobačni izdelki predstavljajo še resnejšo grožnjo okolju kot tobačne cigarete. Za njih so značilni intenzivnejši proizvodni procesi in materiali, ki niso biološko razgradljivi in jih ni možno reciklirati, opozarjajo na NIJZ. V njih se skrivajo tudi dragocene kovine, ki tako pristanejo na odlagališčih.

Povprečen ogljični odtis Slovencev je 5600 kg CO2 ekvivalenta na osebo, ugotavljajo pri CircularChange. Če to primerjamo z drugimi državami, dobimo zanimivo sliko. Na Finskem je ta vrednost namreč 9800 kg, v Turčiji pa 4700 kg ekvivalenta CO2. Naš skupni evropski cilj je do leta 2030 doseči povprečno 2500 kg ekvivalenta CO2 na osebo na leto in na ta način čim bolj omejiti višanje povprečne letne temperature, spomni Meta Pezdir iz organizacije Circular Change. To poletje so slovenskim prebivalcem predstavili novo spletno aplikacijo PSL, s katero lahko preprosto izmerite svoj ogljični odtis. Tam pa najdete tudi številne nasvete za bolj trajnosten življenjski slog.

Evropska unija je uvedla koncept "pravice do popravila" z namenom spodbujanja trajnostne potrošnje, zmanjšanja odpadkov in spodbujanja krožnega gospodarstva. Čeprav se nam večkrat zdi, da se nam naprave, ki se nam pokvari, ne splača popraviti, in da je nov nakup cenejši na kratek rok, je treba upoštevati tudi dolgoročne stroške: "Novejša naprava morda zahteva pogostejše nadgradnje ali ima krajšo življenjsko dobo, kar pomeni, da boste morali v prihodnosti spet izdati več denarja. Zato premislite tudi o trajnosti in kakovosti izdelka."

Znanstveniki z različnih koncev sveta dokazujejo, kar mnogi ljudje v vsakodnevnem življenju intuitivno zaznavamo sami: bivanje človeka v naravi ali zgolj zrenje vanjo krepi imunski sistem, pomaga premagovati stres, mentalno iztrošenost in depresijo, torej blagodejno vpliva na telo, čustva in možgane, ter da lahko človeka celo osreči. Zakaj in kako spodbujati naše najmlajše, da ekrane in sedenje v notranjih prostorih zamenjati za raziskovanje gozda, tudi pozimi in jeseni, smo se pogovarjali z gozdno pedagoginjo dr. Uršo Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Ko računamo stroške avtomobila, moramo biti pozorni na vse stroške, tudi tiste skrite: "Največja sta seveda nakup vozila in gorivo, potem so tu še zavarovanja, registracija, veliko nanesejo popravila in servisi, parkirnine in parkirna mesta ter vsa oprema, obvezna in dodatna," našteva strokovna sodelavka Focusa Marjeta Benčina. V preteklem letu so v Focusu prenovili kalkulator stroškov lastništva osebnega vozila in sedaj je možno izračunati okvirne stroške poleg vozil na bencinski ali dizelski tudi za vozila na električni ali plinski pogon. Koliko nas v resnici stane lastništvo osebnega avtomobila?

Hitra moda prispeva skoraj 10 odstotkov globalnih emisij. Od leta 2000 je svetovna poraba oblačil narasla na približno 62 milijonov ton na leto in naj bi do leta 2030 dosegla že 102 milijona ton. Več kot 60 odstotkov vseh oblačil pa v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. Zato preden odvržete oblačilo v smeti, pomislite, ali bi lahko služilo še komu. Rabljena oblačila lahko podarite tudi številnim humanitarnim organizacijam, ki z njimi razveselijo svoje uporabnike. Sicer pa lahko vpliv tekstilne industrije zmanjšamo predvsem z manj novimi oblačili, recikliranjem in uporabo rabljenih oblačil.

Medijska hiša POP TV se je že pred časom kot največji ustvarjalec televizijske produkcije v Sloveniji zavezala k trajnostnemu delovanju. Vsako leto povečujemo obseg oddaj in serij, ki jih vključujemo v organizacijo Albert. Ta zelo pozorno spremlja vsako produkcijo in na podlagi rezultatov podeljuje zelene certifikate. Letos se prvič v projekt trajnostnega delovanja vključujemo vsi zaposleni. V sklopu evropskega zelenega tedna smo pripravili tematske dneve, ki jih namenjamo najbolj perečim okoljskim temam, hrani, energiji, transportu, odpadkom, modi.

Generalna skupščina Združenih narodov je 12. aprila 2019 razglasila 3. junij za svetovni dan kolesarjenja. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni, zato je kolesarjenje zagotovo ena izmed okolju prijaznih odločitev. V katerih svetovnih mestih so najbolj naklonjeni kolesarjem?

Slovenija si je zadala ambiciozen cilj, da bi do leta 2050 postali prvo popolnoma krožno gospodarstvo na svetu. Z izzivi posuto pot do cilja pa naj bi premagali s pomočjo modela sistemskega prehoda v krožno, regenerativno in nizkoogljično gospodarstvo v Sloveniji Deep Demonstraton v sodelovanju z EIT Climate KIC. Z vodjo projekta Bartom Stegmanom smo govorili o tem, kako realen je ta cilj, kako krožno je že gospodarstvo v Sloveniji in pred katerimi panogami je največji izziv.

Zadnjo soboto v marcu državljani sveta za eno uro ugasnejo luči in s tem osvetlijo pereče okoljske probleme: podnebno krizo in izgubo biotske raznovrstnosti. Svetovna organizacija za varstvo narave WWF že šestnajsto leto zapored vabi vse prebivalce sveta, mesta, podjetja in ustanove, da se pridružijo največji svetovni okoljski pobudi – Ura za Zemljo (Earth Hour).

Če za naravo velja, da deluje krožno in zato odpadka ne pozna, pa ljudje nasproti temu stojimo z linernim sistemom uporabe. Nenadzorovano črpamo in konzumiramo svetovne zaloge surovin, ki pogosto že v naslednjem trenutku postanejo odpadek. O tem, kakšne so dobre prakse krožnega in trajnostnega oblikovanja, s katerimi smo do narave lahko bolj prijazni, smo se pogovarjali z industrijsko oblikovalko Julijo Karas in Alenko Kreč Bricelj iz ekološkega društva Smetumet.

Praznični čas ima v sodobni družbi etiketo časa obdarovanja in zato je toobdobje, ko zaradi naših dejanj narava najbolj trpi. Poplava oglasov in spodbujanje masovne potrošnje nas namreč pogosto zaslepita, zato se se niti ne vprašamo, kaj dejansko potrebujemo oziroma s čim bi obdarovali svoje bližnje, pogosto v tem času brezglavo nakupujemo, opominjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Povprašali smo jih, kako letos pričarati bolj trajnostne praznike in celo leto 2023 preživeti v bolj trajnostnem duhu.

Tudi v Sloveniji je društvo za preučevanje ptic Slovenije po vzoru iz tujine začelo odkupovati slovenske naravne gozdove, da bi jih prepustili naravi. Tako si želijo ohraniti življenjski prostor živali, med njimi številnih ptic, ki za preživetje potrebujejo mir in nedotaknjene ekosisteme. Doslej jim je uspelo naravi vrniti že tri hektarje gozda. Skupaj želijo zbrati vsaj 45.000 evrov in kupiti vsaj deset hektarjev gozda na območju, ki bo imelo največji potencial za ohranjanje naših dragocenih vrst.

"Ravnanje s prstjo mora biti predpisano v politikah. Razumeti moramo, da prst ni naša lastnina. Je zapuščina. Pomembno je, da jo živo predamo prihodnjim generacijam, ne kot mrtvo snov," poudarja indijski vizionar, duhovni voditelj in okoljevarstvenik Sadhguru. Med svojim stodnevnim popotovanjem od Anglije do juga Indije se je ustavil tudi v Sloveniji. Navdušili so ga slovenski gozdovi in naša ljubezen do čebel. "Mislim, da so Slovenci tako prisrčni oziroma sladki, ker so prepojeni z medom," je prepričan. Med svojim potovanjem si je namreč vzel čas tudi za pogovor za Čas za zemljo.

V Sloveniji imamo bistveno premalo naravnih gozdov. Trend moramo obrniti, če želimo ohraniti najbolj ogrožene vrste ptic. Potrebujemo takojšnjo akcijo, pozivajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Zato so pripravili akcijo, s pomočjo katere želijo kupiti vsaj deset hektarjev gozda, ki ga bodo vrnili naravi. Številne vrste ptic namreč v gospodarskih gozdovih ne najdejo mesta zase. Kljub veliki površini gozda v Sloveniji je ohranjenega le manj kot 1 % starega, naravnega gozda, ki ga najdemo le še v redkih gozdnih rezervatih. Prav ta pa je ključen za preživetje mnogih dragocenih živalskih vrst, ki jih lahko ohranimo le z odločnim ukrepanjem, opozarjajo.

Kot kaže nova raziskava, je imela ustavitev življenja med pandemijo tudi nekaj pozitivnih učinkov. Boljši zrak zaradi izrazito nižjih izpustov med zaprtji družbenega življenja, ki so se vrstila v letu 2020 in 2021, je imel namreč za posledico tudi čistejši zrak. Študija kaže, da je posledica tega nekaj sto preprečenih prezgodnjih smrti v evropskih velemestih.

V Evropi je leta 2019 zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umrlo 307.000 ljudi. 178.000 bi jih lahko preživelo, če bi države upoštevale zadnje smernice Svetovne zdravstvene organizacije za čistejši zrak, kažejo analize Evropske agencije za okolje. A pot do izpolnjevanja te smernice je še dolga. Po podatkih Arsa so te smernice za kakovost zraka po večini strožje od evropske zakonodaje in pri nas jih že zdaj za marsikatero onesnaževalo ne dosegamo.

Podnebna kriza je ena najbolj perečih težav sodobne družbe, ki vse bolj postaja tudi ena glavnih političnih tem. Če želimo ohraniti naš planet, moramo postati družba, ki aktivno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. To pa bomo postali le tako, da bo vsak od nas in tudi družba kot celota spremenila svoje navade in izbirala bolj trajnostne rešitve. Preverite, kako lahko izboljšamo svoj odnos do okolja in kaj lahko kot posamezniki naredimo za boljši jutri.

V Glasgowu poteka podnebna konferenca, na kateri svetovni voditelji razpravljajo o tem, kakšna bo naša prihodnost. Sprejeli so zavezo o zmanjšanju toplogrednega plina metana, ki v veliki meri nastaja pri živinoreji. Naše prehranske odločitve tako igrajo ključno vlogo pri našem ogljičnem odtisu. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg odločitve za večinoma rastlinsko hrano priporočljivo, da je hrana pridelana na ekološki način, lokalna, sezonska, čim manj predelana in zapakirana ter da ne pristane med odpadki, naštevajo v organizaciji Umanotera. Izdali so posebno kuharico, ki so jo poimenovali Babičina podnebna kuharica. Veliko mesnih jedi lahko namreč pripravimo tudi na rastlinski osnovi in ta kuharica ponuja številne okolju prijazne recepte.

Oblasti v Nepalu so v želji, da bi zmanjšale količino odpadkov, ki jih za seboj pustijo pohodniki in alpinisti, na širšem območju Mount Everesta z januarjem prihodnje leto prepovedale uporabo plastike za enkratno uporabo. Letos so namreč zabeležili rekordno število obiskovalcev, za njimi pa so pospravili več kot deset ton smeti.

Ljudje se pogosto bojijo morskih psov, a v resnici smo mi tisti, ki smo veliko bolj nevarni tem veličastnim bitjem. Z načinom življenja smo oceane onesnažili s plastiko, še posebej problematična je mikroplastika, ki je očem nevidna, a kot kažejo rezultati prvih raziskav izjemno nevarna. Med morskimi psi so tako zabeležili pojav raka in meningitisa, prvorojeni mladiči delfinov pogosto poginejo po rojstvu, saj od matere prejmejo smrtonosno dozo onesnaževal, ki se vežejo na mikroplastične delce in nalagajo v materinem telesu.

Agencija za energijo je objavila nov poziv k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnjo elektrike in toplote z visokim izkoristkom. Tudi tokrat je za elektriko, proizvedeno iz teh naprav, na voljo za 10 milijonov evrov podpor.

Brez energije nam v sodobnem času živeti ni. To je jasno kot beli dan. Prav zaradi tega bi morali stremeti k energetski neodvisnosti ter nadomeščanju fosilnih goriv in jedrske energije z bolj trajnostnimi in obnovljivimi viri, ki bi jih morali znati tudi učinkovito izrabljati. Razmere v svetu, skupaj z našo zavestjo po ohranjanju okolja in zmanjševanju ogljičnega odtisa, nam namreč že dalj časa narekujejo pot proti zeleni transformaciji, povečevanje potreb po energiji pa od nas zahteva vse večjo energetsko učinkovitost. Kako je to videti v praksi in kako premišljeni smo Slovenci pri porabi energije?

Mladi za podnebno pravičnost so novinarje ’zaprli’ v časovno kapsulo. V žgoči sobi, v kateri so z resnimi obrazi, ker je naš položaj namreč ekstremno resen, na odru sedeli mladi, je temperatura dosegla 40 stopinj Celzija. "Takšna bo naša prihodnost, če ostanemo tiho. Nevzdržna!" pred prvim slovenskim podnebnim protestom pravijo mladi borci za ohranitev življenja na našem planetu.

Slamice v pijači, palčke za ušesa, ovitek od sendviča, plastenka od vode … To je le nekaj plastičnih izdelkov, ki jih običajno uporabimo le enkrat, nato pa v zelo kratkem času pristanejo v smeteh oziroma v našem okolju, vodi, hrani. A vseh teh odpadkov ne bi bilo, če bi spremenili svoje navade. S tem pa bi naši Zemlji – in vsem njenim prebivalcem – prihranili veliko težav.

Ste vedeli, da se pri zmanjšanju hitrosti na avtocesti s 130 na 100 km/h poraba goriva zmanjša kar za 20 odstotkov, izpusti pa za 20 do 40 odstotkov? To je le en od ukrepov, ki jih za boljši zrak lahko naredi vsak od nas. Poglejte, koliko je s tem ukrepom privarčeval Boštjan Paradiž, strokovnjak z Arsa.