poročilo združenih narodov

Obeležujemo Mednarodni dan čistega zraka za modro nebo. Slovenci glede na ugotovitve Evropske agencije za okolje v večjih mestih ne dihamo preveč čistega zraka. Medtem ko so med prvo dvajseterico lestvice evropskih mest z največjo kakovostjo zraka prevladujejo finska, švedska, norveška mesta, pa se Slovenija z Ljubljano in Mariborom uvršča na 709. in 589. mesto od skupno 761 mest na lestvici.

Kje končajo elektronski odpadki? Ti vsebujejo redke kovine in minerale, ki jih na svetu primanjkuje. A le peščica se jih reciklira. Večina e-odpadkov polni odlagališča na svetu in konča v rokah nepooblaščenih delavcev v različnih delih sveta. To še posebej velja za države jugovzhodne Azije.

Krivolovci v Južni Afriki so v prvih treh mesecih tega leta ubili več kot 100 nosorogov, večino v nacionalnih parkih. To kaže, da boj za zaščito ene najbolj znanih kritično ogroženih vrst, še zdaleč ni končan. Največjo grožnjo za nosoroge predstavlja krivolov, ki ga poganja povpraševanje potrošnikov po nosorogovih rogovih predvsem v Aziji.

Nekatera mesta v Belgiji in Franciji z nenavadno potezo spodbujajo gospodinjstva k manj zavržene hrane in večji prehranski samooskrbi. Leta 2015 je v francoskem Colmarju zaživela ideja, ki so jo prebivalci odtlej čisto posvojili. Mesto prebivalcem podarja brezplačne kokoši, ki gospodinjstva potem oskrbujejo s svežimi jajci. Seveda morajo ta zagotoviti ustrezne pogoje za kokoši, mestne oblasti pa imajo tudi posebne nadzornike, ki preverjajo, ali se pernatim ljubljenkam dobro godi.

Srednjeveško trgovsko središče v severni Mavretaniji je bilo stoletja znano po živahnem vrvežu. Obiskovali so ga pesniki, modreci, trgovci. Tu je tudi dom številnih knjižnic, ki hranijo na tisoče dragocenih rokopisov, ki pričajo o neki drugi dobi. A zdaj je na robu propada. Pesek iz Sahare se zadnja leta namreč vedno bolj kopiči in že dolgo prekriva jedro starodavnega mesta iz 8. stoletja, pa tudi soseske na njegovem robu. Prebivalci so obupani – puščava je naša usoda, pravijo.

Združeni narodi v novem poročilu opozarjajo, da je bilo leto 2023 najbolj sušno leto v več kot treh desetletjih. Svetovne reke so presušene tudi letos, saj je rekordno vroče leto podkrepilo izsuševanje vodnih tokov in ponekod prispevalo k dolgotrajnim sušam, svari WHO. Izpostavili so, da se je lani kar polovica sveta soočila s sušnimi razmerami.

Obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani. Statistika pa kaže, da smo v Sloveniji v lanskem letu zavrgli za okoli desetino več odpadne hrane kot leto prej. Prebivalec Slovenije je tako v koš odvrgel povprečno 78 kilogramov hrane, so izračunali.

Združeni narodi in Svetovna meteorološka organizacija sta izdala novo poročilo o naraščajočem dvigu morske gladine, ki ga pospešuje segrevanje Zemlje ter taljenje ledenih plošč in ledenikov, poroča AP. Predstavnik Združenih narodov Antonio Guterres je poročilo pospremil z besedami, da gori še en rdeč alarm, ki nas neumorno poziva, da rešimo naša morja in oceane.

Da tehnologija ni nujno vedno zlo, dokazuje ekipa, ki je razvila aplikacijo PriHrani. Ta za boljši jutri skrbi tako, da uporabnike poveže z okusno hrano, ki bi bila sicer zavržena. Kupci pa hrano dobijo ceneje. Od predstavitve aplikacije opažajo naraščajoče zanimanje med uporabniki.

Novo poročilo Združenih narodov razkriva, da je več kot 4000 prostoživečih vrst še vedno tarča tihotapcev. In to kljub prizadevanjem za omejitev trgovine s prostoživečimi živalmi po vsem svetu. Večina vrst, ki se znajdejo v krempljih tihotapcev, je ogroženih. Največkrat zasežene vrste so korale, kar predstavlja še dodatno grožnjo za organizme, ki so že močno na udaru podnebnih sprememb, ugotavljajo ZN.

Prebivalec Slovenije je zavrgel nekaj več kot 70 kilogramov hrane, ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane ugotavljajo na Statističnem uradu Republike Slovenije. Največ hrane zavržemo v gospodinjstvih, ki pa za hrano na letno porabijo nekaj več kot 15 odstotkov izdatkov za življenjske potrebščine. V povprečju to znaša 3.700 evrov na leto, hrana pa se še vedno draži. Preverite, kako znižati količino hrane, ki pristane v smeteh.

Vsak dan na svetu zavržemo več kot milijardo obrokov. In to tako v revnih kot bogatih državah. Medtem pa več kot 730 milijonov ljudi po svetu živi v lakoti, opozarja novo poročilo Združenih narodov. Poleg tega je odpadna hrana, ki je zavržemo občutno preveč, eden izmed večjih povzročiteljev podnebne krize. S tem, ko v smeti roma odpadna hrana, zavržemo tudi vire in energijo, ki smo jih porabili za njeno proizvodnjo. S tem pa pospešujemo globalno segrevanje.

Poslovili smo se od leta, ki je prineslo številne pretrese, ki so bili posledica divjanja narave. Združeni narodi pa za letos niso nič bolj optimistični. V okviru letnega gospodarskega poročila namreč svarijo pred podnebno krizo. V napovedih za leto 2024 opozarjajo na dodaten porast podnebnih katastrof, naraščanje cen hrane in ekstremno vreme.

Novo poročilo razkriva, da najbogatejši odstotek ljudi na svetu povzroči več izpustov toplogrednih plinov kot najrevnejših 66 odstotkov svetovnega prebivalstva. Poročilo kaže, da najbogatejši odstotek ljudi na svetu živi podnebno neobremenjen slog življenja, njihove emisije pa so odgovorne za trpljenje najrevnejših na svetu, ki praviloma nosijo največje breme podnebnih sprememb.

V Svetovni meteorološki organizaciji opozarjajo, da so koncentracije emisij toplogrednih plinov lani dosegle rekordne ravni, ustavitve trenda rasti pa ni na vidiku. Koncentracije CO2 so bile lani za 50 odstotkov nad predindustrijsko ravnjo.

Raziskovalci opozarjajo, da so vodne razmere na stari celini za zdaj zelo negotove. Države po vsej stari celini so se tako s strahovi pred sušo borile tudi pozimi. Malo dežja in sneženja namreč pomeni, da se že tako nizke zaloge v sicer običajno mokrem obdobju niso obnovile. Zaradi izjemno suhe in tople zime ter podpovprečne snežne odeje so razmere zaskrbljujoče zlasti v Franciji, Španiji in severni Italiji.

Če na Twitterju v iskalnik vpišete angleško besedo podnebje, vam algoritem ne bo najprej ponudil besede 'podnebna kriza' ali 'podnebne spremembe', ampak podnebna prevara. Če kliknete na prvo ponujeno možnost, pa se vam odpre najprej predlogov objav, ki zanikajo resnost in celo obstoj podnebnih sprememb.

Sayed Abuel-Ezz se spominja, kako so pred nekaj leti zaradi morske vode, ki je načela korenine, njegovi pridelki oveneli. Ko se v delti reke Nil sprehaja med svojimi drevesi manga, ki rastejo nedaleč od Sredozemskega morja, se bori s strahovi, da se bo zgodba ponovila, čeprav je več deset tisoč evrov vložil v preprečitev tega scenarija in v prilagajanje na posledice podnebne krize, ki grozijo njegovemu preživetju. Če bo voda še naraščala, bodo drevesa umrla, pripoveduje za AP medtem ko nemirno pogleduje proti morju. Egipt prispeva le 0,6 odstotkov svetovnih emisij ogljikovega dioksida, a je med najbolj ranljivimi zaradi podnebnih sprememb. V ospredju letošnje podnebne konference COP27 je prav vprašanje podnebnega davka bogatejših držav revnejšim, da se bodo te lahko spopadle s posledicami podnebnih sprememb.

Izpusti zaradi fosilnih goriv bodo leta 2022 rekordno visoki, kaže poročilo, v katerem znanstveniki ugotavljajo, da še vedno "ni nobenih znakov" o nujnem padcu globalnih emisij, ki je ključen v boju s podnebno krizo. Ugotovitve so slaba novica za planet, ki potrebuje drastično znižanje emisij, da se izognemo podnebni katastrofi. Do leta 2030 bi morali globalne izpuste tako znižati za polovico, da bi preprečili segrevanje ozračja nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo in da bi se človeštvo tako izognilo uničujočim posledicam podnebnih sprememb, svarijo znanstveniki.

V Evropski uniji zavržemo 153 milijonov ton hrane na leto, kaže novo poročilo. Gre celo za večjo količino hrane, kot jo uvozimo, so izračunali. Količino zavržene hrane v Uniji bi morali do leta 2030 vsaj razpoloviti, da bi izboljšali prehransko varnost in naslovili podnebno krizo.

V boj s klimatskimi spremembami bi morali vstopiti bistveno bolj odločno oz. 'napore povečati za sedemkrat', če bi želeli ustaviti globalno segrevanje pri 1,5 stopinje Celzija. Brez tega svetu grozi ekonomsko, socialno in fizično uničenje, razkriva zadnje poročilo Svetovne meteorološke organizacije. Izpusti toplogrednih plinov namreč še naprej podirajo rekorde, medtem ko posledice poplav, suš, plazov in ostalih podnebnih katastrof svet vsak dan stanejo 200 milijonov evrov, življenje pa v povprečju izgubi 115 ljudi.

Večina bogatih držav ustvarja nezdrave, nevarne in škodljive pogoje za otroke po svetu. Med 39 najbogatejšimi državami sveta se je na področju zagotavljanja varnega okolja za otroke Slovenija uvrstila na osmo mesto. Je pa Slovenija med slabšimi na področju onesnaženosti zraka s prašnimi delci in izpusta emisij CO2. Zaskrbljujoče je tudi nizko zadovoljstvo z življenjem med otroki, ugotavlja Unicef.

Vsako minuto v svetovne oceane prispe za tovornjak plastičnih odpadkov, zaradi katerih po izračunih znanstvenikov vsako leto pogine vsaj 100.000 morskih živali. Da bi zmanjšali količino plastike, ki pristane v oceanih, so pri organizaciji Global Plastic Watch razvili novo orodje, ki s pomočjo satelitskih posnetkov in umetne inteligence locira odlagališča plastičnih odpadkov in določi njihovo oddaljenost od vodnih poti. Tako imajo oblasti informacijo o tem, katera odlagališča so kritična in predstavljajo še posebej veliko tveganje za okolje. EU je sicer med največjimi izvozniki plastičnih odpadkov, ki se znajdejo na prav takšnih odlagališčih tretjega sveta. Med desetimi največjimi izvozniki plastike je šest članic EU, med njimi tudi Slovenija, je pisalo v poročilu okoljevarstvene agencije EIA iz leta 2020.

Smo na razpotju – zdaj ali nikoli. Če se želimo izogniti podnebni katastrofi, moramo ukrepati takoj, je v svojem zadnjem poročilu opozoril Mednarodni panel za podnebne spremembe. Za prihodnost, ki bo vredna življenja, morajo globalni izpusti toplogrednih plinov nehati rasti pred 2025. Po tem letu pa mora slediti njihovo hitro zmanjševanje, opozarjajo. Najhujši podnebni katastrofi se še lahko izognemo, a le z opuščanjem fosilnih goriv in takojšnjim prehodom v nizkoogljično družbo.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je posvarila pred 'grozljivo in pretirano uporabo plastike v kmetijstvu po svetu'. Uporaba plastike v kmetijstvu ogroža globalno prehransko varnost in lahko predstavlja tveganje za zdravje, opozarjajo. Pritiski na tla in vodne vire pa so dosegli kritično točko, potem ko smo bili v preteklih letih priča veliki degradaciji, še razkriva poročilo o stanju tal in vodnih virih.

Otok Madagaskar je postal fronta, kjer ni izstreljenih nabojev in bomb. Ljudje tukaj umirajo zaradi lakote, ki je posledica podnebnih sprememb, poročajo svetovni mediji. Državo je poleg covidne krize v zadnjem času namreč prizadela dolgotrajna suša, ki je povzročila pomanjkanje hrane in tako že zahtevala številna življenja. Madagaskar je tako postal predogled za to, kar v prihodnosti čaka ostale dele sveta, če ne bomo drastično zmanjšali količine emisij toplogrednih plinov.

Kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe? Kaj lahko glede na različne scenarije pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj bi morali narediti, da omilimo podnebne spremembe? O tem smo se pogovarjali s fizikom dr. Martinom Čopičem, ki se že vrsto let ukvarja tudi s toplogrednimi plini in podnebnimi spremembami. Gre za globalni problem, zato je treba opustiti fosilna goriva povsod, pravi. Prehod v brezogljično družbo namreč ni ekonomsko vprašanje, pač pa vprašanje preživetja civilizacije.

Koncentracija toplogrednih plinov je lani v ozračju dosegla nove rekordne ravni, je te dni sporočila Svetovna meteorološka organizacija Združenih narodov. To je pomemben alarm pred težko pričakovano podnebno konferenco COP26, ko novi podatki ZN kažejo, da države niso niti blizu doseganju ciljev pariškega sporazuma. Kakšni so ključni cilji podnebne konference in kako visoka so pričakovanja pred njo?

Zgodbe prebivalcev z območij, izpostavljenih podnebnim spremembam ter dvigu morske gladine in poplavam, kjer se običajno borijo tudi z izjemno revščino, so velikokrat pretresljive. Takšne so tudi zgodbe žensk z bangladeškega otoka 'sramote'. Podnebne spremembe so jih postavile v brezizhoden položaj, zaradi katerega so morale zapustiti svoje domove, in privedle do tega, da so postale spolne delavke. Zdaj pa tone celo bordel, v katerem živijo.

Izumiranje vrst, pogostejši izbruhi bolezni, ekstremna vročina, propadi ekosistemov in drugi okoljski problemi se stopnjujejo hitreje kot pričakovano. Nepovratne podnebne spremembe bi lahko v prihajajočih desetletjih popolnoma spremenile življenje na Zemlji. To so črni scenariji Medvladega panela za podnebne spremembe Združenih narodov.

Švedska najstnica, ki se še vedno mudi na svoji aktivistični turneji po ZDA, je ameriškim politikom očitala, da si ne prizadevajo dovolj, da bi ustavili podnebne spremembe. Ne kujte me v zvezde, ampak ukrepajte, je pozvala kongresnike. Najnovejše meritve namreč kažejo, da emisij toplogrednih plinov povzročajo še hitrejše globalno segrevanje, kot so predvidevali doslej.

Če človeštvo ne bo drastično zmanjšalo izpustov toplogrednih plinov, bo taljenje ledenikov do konca stoletja povzročilo občutno zvišanje gladine oceanov in več sto milijonov ljudi prisililo v selitev, kaže osnutek poročila Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC). Strokovnjaki svarijo tudi pred hitrim taljenjem permafrosta.

Generalna skupščina Združenih narodov je svetovni dan na pobudo Slovenije s posebno resolucijo razglasila decembra 2017, prvič smo ga obeležili lani. V počastitev čebel po državi in svetu poteka več prireditev. Od čebel je namreč odvisna vsaka tretja žlica hrane.

Medtem ko znanstveniki svarijo, da je treba ustaviti taljenje morskega ledu in podnebne spremembe, je državni sekretar ZDA Mike Pompeo rekordno taljenje ledu na Arktiki označil za veliko gospodarsko priložnost: "Na območju je 13 odstotkov odstotkov še neizkoriščenih črpališč nafte, 30 odstotkov črpališč plina, obilo urana, redkih mineralov, zlata, diamantov, ..."

Človek je v sorazmerno kratkem veku povzročil tako opustošenje med vrstami na planetu, da je primerljivo z naravno katastrofo planetarnih razsežnosti, je poročilo o stanju narave komentirala slovenska strokovnjakinja. Prav tisti, ki bi morali največ narediti za spremembe, pa se tem najbolj upirajo, še ugotavlja Hönigsfeld Adamičeva.

Več kot milijon živalskim in rastlinskim vrstam grozi izumrtje in to s takšno hitrostjo, kot še nikoli prej v zgodovini človeštva. Številne vrste so zaradi izginjanja habitata že zdaj na robu izumrtja. A še vedno lahko ustavimo propadanje narave in ohranimo tisto, kar imamo, poudarjajo strokovnjaki.

Človeštvo s svojim delovanjem spodkopava naravne vire, od katerih je odvisno preživetje živalskih vrst, razkriva osnutek poročila Združenih narodov. Za zaustavitev škode bi bile potrebne "daljnosežne spremembe", pravi vodja odbora, ki je pripravil poročilo.

Prebivalci Sejšelov so se odločili, da imajo dovolj tega, da njihovi rajski otoki postajajo smetišče. Zavihali so rokave in organizirali čiščenje plaž. Naporom za čistejše okolje so se pridružili tudi hoteli, lokali in restavracije, ki gostom ne bodo več ponujali slamic. 

Za četrtino vseh prezgodnjih smrti in bolezni na svetu sta kriva onesnaženje in okoljska škoda, ki ju je povzročil človek, ugotavlja prelomno poročilo Združenih narodov. S tem so znova opozorili na grozljivo stanje, v katerem se je znašla Zemlja.

Onesnaževanje s plastičnimi odpadki je globalna kriza, ki se bo hitro poglobila, če ne bodo vsi akterji prevzeli odgovornosti, v poročilu ugotavlja Svetovni sklad za naravo. Pred zasedanjem organizacije Združenih narodov za okolje svetovne voditelje pozivajo k oblikovanju mednarodnega sporazuma o onesnaževanju morij s plastiko.

Zadnje opozorilo. Svet je izgubil kompas. Idioti, ukrepajte takoj. To je le nekaj jasnih in močnih sporočil, ki sledijo objavi posebnega poročila o omejitvi globalnega segrevanja. Svet je trenutno na poti, da se segreje celo za dve do tri stopinje Celzija, in to pomeni tveganje za ekstremne vremenske pojave. A okno priložnosti še ni povsem zaprto.

"Nekoč je bila naša vas zeleni raj, porasel z riževimi polji. Zdaj pa je voda slana in drevesa so mrtva. Srce me boli, ko pomislim, da bom moral zapustiti svoj dom," pripoveduje Saber Saladas iz Bangladeša. On in njegova družina sta le peščica od več kot 800 milijonov ljudi na svetu, ki so ogroženi zaradi naraščajoče gladine morja in jim preti, da postanejo podnebni begunci.