populacija

V Neumskem zalivu je ribič ta mesec opazil izredno ogroženo sredozemsko medvedico. Žival, ki ga je preesnetila, je fotografiral. Znanstveniki pa so nato tudi potrdili, da je v svoj objektiv ujel prav sredozemsko medvedico. To opažanje je še eno v nizu, ki zbuja upanje, da bi se ta vrsta lahko vrnila v Jadran. Zaradi pritiska človeka je namreč izginila s teh območij, a obstajajo znaki, da se vrača v Jadran, so optimistični v WWF Adria.

Na Ibizi so ponosni na svojo avtohtono vrsto pisanega kuščarja. A ibiški stenski kuščar, ki se blešči v modrih barvah, in je endemit otoka, ki oprašuje rastline in zatira škodljivce, zato je ključen za tamkajšnji ekosistem, je ogrožen. Grožnjo pa mu predstavljajo invazivne kače in vedno več odpadkov na priljubljenih turističnih točkah.

Znanstveniki opozarjajo, da izpostavljenost visokim temperaturam povzroča dolgotrajno škodo za zdravje milijard ljudi. Ponavljajoča se izpostavljenost vročinskim valovom namreč pospešuje staranje ljudi, je pokazala nova študija. Vpliv je v veliki meri primerljiv s škodo, ki jo lahko na zdravje povzročijo kajenje, uživanje alkohola, slaba prehrana ali omejena telesna vadba, svarijo raziskovalci.

Število hobotnic, priljubljene delicije na krožnikih, v španskih vodah upada. A povpraševanje po okusnih lovkah, ki se vedno veča, poganja tudi ideje o spornih praksah farm hobotnic v tej mediteranski državi. Znanstveniki opozarjajo, da so tovrstne farme krute do živali, ki veljajo za izjemno inteligentna bitja.

Z neba nad havajskimi gozdovi padajo biorazgradljive kapsule, ki vsebujejo okoli tisoč komarjev. A ne takšnih, kot si jih predstavljamo. Ne gre za krvosese, ampak za komarje, ki ne grizejo. Laboratorijsko so namreč vzgojili samce komarjev, ki niso agresivni. V sebi pa imajo bakterijo, ki preprečuje, da bi divje samice po parjenju z njimi izlegle jajčeca. Namen pa: nadzorovanje populacije invazivne vrste komarjev, ki ogrožajo populacije avtohtonih vrst ptic, ki so ključni opraševalci in raznašalci semen.

Lev Blondie je nič hudega sluteč živel v prostranem naravnem parku v Zimbabveju. Bil je plemenski samec v najboljših letih. Veličastna žival je nosila tudi ovratnico, ki je dokazovala, da je Blondie del raziskovalnega projekta. A Blondie je kljub svojemu statusu sodelujočega v raziskavi padel pod streli lovca na trofeje. Ta ga je zvabil iz zaščitenega območja na lovišče, kjer ga je pokončal. Blondie, ki je tako prehitro zaključil svoje življenje, je bil samec v najboljših letih. Uboj leva, ki je bil del znanstvene raziskave v Zimbabveju, je sprožil gnus in neodobravanje zaščitnikov živali in številnih znanstvenikov.

Ornitologi so zabeležili največje število gnezdečih parov in poletelih mladičev štorklje doslej. Bela štorklja velja za vrsto, ki je zaradi globalnega segrevanja profitirala. Milejše zime ji omogočajo krajše selitve ali celo prezimovanje v Evropi, bližje gnezditvenim območjem – kar opažamo tudi v Sloveniji, so sporočili iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic DOPPS. Ali bodo bele štorklje zaradi globalnega segrevanja profitirale še naprej, ni mogoče napovedati. Globalno segrevanje namreč prinaša tudi vedno pogostejše vremenske ekstreme, ki prinašajo nove nevarnosti za to črno-belo ptico.

Si radi privoščite morsko hrano? Pa ste pri tem pozorni, za kakšno se odločite? Izbira rib na jedilniku namreč ni le vprašanje okusa, temveč tudi ohranjanja morskih ekosistemov. Naše odločitve glede vrste rib, ki jih uživamo, imajo lahko pomembne posledice za zdravje morja in ribje populacije. Preverite nekaj trajnostnih nasvetov, kako uživati v okusu morja in hkrati pripomoči, da bodo v njem še dolgo plavale ribe in ostali morski sadeži.

Intenzivni vročinski valovi terjajo vedno več smrtnih žrtev. Po svetu, pa tudi v Evropi, je davek vročine vedno večji. Kako vročina vpliva na naše zdravje in zakaj je lahko smrtno nevarna?

Doselitev 18 risov, 30 potomcev. Sveži geni, v slovenskih Dinaridih pa zdaj živi približno dvakrat več risov kot ob začetku enega izmed najbolj odmevnih primerov dobre prakse v Sloveniji, Life Lynx. Risom v Dinaridih je zaradi sokrvja grozilo izumrtje. Več let smo spremljali rise, ki so jih spustili v slovenske gozdove, in se veselili njihovih korakov v svobodi. Projekt je danes celo nominiran za prestižno nagrado. Preverili smo, ali se moramo za populacijo risa v Sloveniji še bati ali si lahko oddahnemo.

Ogromen gozdni požar je uničil na tisoče hektarjev avstralskega narodnega parka Budj Bim. Za seboj je pustil opustošenje, še posebej hude posledice pa je imel na tamkajšnjo populacijo koal. Te so bile opečene, žejne in sestradane. Oblasti so se odločile, da živali kar evtanazirajo, preden te ostanejo brez hrane in pijače zaradi škode na pogorelem območju. Iz helikopterjev tako streljajo nanje, da jih usmrtijo. Številni tej metodi nasprotujejo.

Društvo Morigenos je skupaj z raziskovalci Univerze v Padovi prejšnji teden v slovenskem morju začelo z genetskim vzorčenjem delfinov z uporabo brezpilotnih letalnikov, s katerimi so zajemali njihov izdihani zrak. S to napredno, neinvazivno metodo želijo pridobiti DNK in podatke o zdravju delfinov, kar odpira nove možnosti za njihovo varstvo.

Ornitologe je razburila odločitev Evropske Unije, da znova dovoli lov na divje grlice v Španiji, Franciji in Italiji. Divja grlica je namreč vrsta, ki je na globalni ravni še vedno zelo ranljiva in še vedno obstaja tveganje za njeno izumrtje. Lovci so to odločitev pozdravili, a društva za zaščito ptic močno nasprotujejo takšni odločitvi. Označili so jo za kratkovidno in nepremišljeno. Pod streli bo zdaj lahko padlo 132.000 grlic.

Dele Jadrana na Hrvaškem so preplavile dih jemajoče formacije nenavadnih bitij. Gre za želatinaste organizme imenovane salpovci, ki se klonirajo, kar jim omogoča eksponentno rast v populacijah v izredno kratkem času. Ustvarjajo kolonije, ki so lahko dolge več metrov. Morskih biologov pojav ne skrbi.

V Boletini pri Ponikvi so na skoraj dva hektarja velikem travniku že zacvetele velikonočnice. V prihodnjih treh tednih bo na rastišču velikonočnice na Ponikvi v čudovitih vijoličastih odtenkih cvetelo več sto cvetov te stepske rastline. Ta tukaj uspeva zaradi osamelega kraškega površja, sporočajo v Turistično informacijskem centru Šentjur.

Poročali smo, da je na tisoče invazivnih tujerodnih ptic zavzelo severno Italijo. Gre za svetega ibisa, ki so ga nekoč častili v starem Egiptu. Iz svoje rodne Afrike se je razširil po Evropi. Tujerodna vrsta ptic se je, potem ko je pobegnila iz ujetništva, še posebej namnožila v severni Italiji. Naravovarstveniki se bojijo, da bo ogrozila avtohtone vrste. In tudi pri nas je že prisotna, zelo verjetno pa je, da se bo, če ne bomo sprejeli nobenih ukrepov, močno razširila tudi tu.

Aljaska bo nadaljevala s sporno prakso streljanja medvedov in volkov iz zraka. To naj bi bil ukrep za nadzor populacije, katerega namen je povečati število čred severnih jelenov in losov, čeprav stroka dvomi o učinkovitosti in etičnosti. Okoljevarstvene skupine, ki nasprotujejo ukrepu, so ga označile za barbarsko prakso streljanja divjih živali iz helikopterjev.

Če smo se ponekod le zbudili v belo jutro, so tudi v slovenski Istri na plano pokukale snežne glavice. Na najkrajši dan v letu so v topli slovenski Istri zacveteli prvi zvončki. Letos so bili relativno pozni, pa vseeno malo zgodnejši od lani. Zvončki so namreč rastline zime in mraza, topli novembrski dnevi pa so preprečili, da bi zacveteli že prej. Zato so jih težko pričakovali. Lani so sicer zacveteli tik pred novim letom, spomni vodja botaničnega vrta v Ljubljani Jože Bavcon.

Čeprav so zaščitene, se nekatere vrste znajdejo na krožnikih nepoučenih jedcev. Krivolov in uživanje zaščitenih vrst imata lahko resne posledice, drastično zmanjšata njihovo populacijo in porušita ravnovesje morskih ekosistemov, opozarja Hrvoje Čeprnja iz WWF Adria Hrvaška. Poleg priljubljenih morskih datljev so na Hrvaškem posebej ogrožene različne vrste morskih psov in raž, pa tudi morda na prvi pogled ne tako privlačne vrste, kot so morski ježki in ožigalkarji.

Afrika je še vedno v kripljih hude suše. Posledično na območjih, kjer že tako vlada pomanjkanje, ni več hrane. Zimbabve in Namibija sta tako sprejela odločitev, da bodo pobili na stotine slonov, da bi nahranili prestradane prebivalce južnoafriških držav, ki se soočajo s peklensko sušo.

V preteklih dneh so iz Hrvaške poročali o veseli novici. Pri Novigradu so opazili skupino treh brazdastih kitov, obisk je bil navdihujoč predvsem zato, ker je bil prvi na tem območju po skoraj desetletju. A vse kaže, da bo dobil žalosten epilog. Potapljač je v italijanskih Miljah namreč našel truplo 13-metrskega kita. Strokovnjaki se bojijo, da pripada prav enemu izmed opaženih brazdastih kitov.

Modra rakovica je v Italiji povzročila veliko ekološko in finančno škodo ribičem, saj agresivno pleni preostale morske sadeže. Kot smo poročali, so letos v Krajinskem parku Strunjan izlovili 278 osebkov te vrste. A pri tem poudarjajo, da zaenkrat ni dokaza, da prisotnost morske rakovice vpliva na naše ekosisteme. Zato opozarjajo, da se izlova te vrste nikar ne lotevajte na lastno pest. Za izvajanje izlova je bil namreč izbran lokalni ribič, ki odlično pozna razmere v parku, zato ga izvaja tako, da je vpliv na ostale organizem in ekosistem čim manjši.

Na rdeči seznam ogroženih vrst IUCN so dodali več kot 1000 novih vrst. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave zdaj izumrtje grozi že več kot 45.000 vrstam. Med ogroženimi vrstami se je znašel tudi bornejski slon. Še posebej velik upad pa so utrpeli plazilci na Kanarskih otokih in na Ibizi, poudarja Mednarodna zveza za varstvo narave.

Pomlad je letos prišla zgodaj, tople temperature pa so prebudile tudi zaščiteno velikonočnico. Njeni vijoličasti cvetovi tako že krasijo rastišče v Boletini na Ponikvi pri Šentjurju. Da je vpliv na rastišče čim manjši, skrbijo člani Turističnega olepševalnega društva Ponikva. Ti usmerjajo obiskovalce, pri rastišču sta postavljeni tudi zaščitna ograja in informacijska tabla.

Polarni medvedi se težko prilagajajo podnebni krizi, ki je 'stopila' led, ki jim predstavlja ključ za preživetje, saj ga uporabljajo za lovljenje hrane. Nova raziskava populacije belih velikanov v Kanadi ugotavlja, da se polarni medvedi težko prilagajajo preživetju več časa na kopnem.

Iz Tropske hiše Celje znova prihajajo vesele novice. Isabella, samica ogrožene vrste opice zlatoglavi levič, je že petič postala mama. Zlatoglavi leviči so na rdečem seznamu ogroženih vrst, zato je to še posebej razveseljiva novica, ki predstavlja upanje za to karizmatično vrsto. Mladič je zdrav in napreduje v razvoju, preživel je prve kritične dni življenja, so navdušeno sporočili iz Tropske hiše.

Za nami je leto vremenskih ekstremov in ujm. A vse le ni bilo tako črno. Za vas smo pripravili seznam pozitivnih okoljskih novic iz Slovenije in sveta. Ali veste, da je prav leta 2023 v Sloveniji gnezdilo največ parov štorkelj doslej? Nasmejte se ob pogledu na nove mladiče kritično ogroženih nosorogov in risa z redkim vzorcem, ki so ga ujeli v slovenskih gozdovih. Spomnite se na slovenske trajnostne zgodbe in osupnite nad novimi tehnologijami, ki bodo morda pomagale človeštvu v boju s podnebno krizo.

Znanstveniki so posodobili rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. In novice so vse prej kot dobre. Na seznamu je več kot 44.000 vrst, seznam je daljši za približno 2000 vrst. Najbolj ogroženi so še vedno plazilci, sladkovodne ribe in dvoživke.

Nova raziskava razkriva temno skrivnost azijskega otoka Borneo. Kritično ogroženi bornejski orangutani, ki živijo na tem otoku, a so tik pred izumrtjem, so namreč še vedno žrtve nelegalnega pobijanja. Kot ugotavljajo raziskovalci, naj bi se kar v 30 odstotkih vasi na otoku v zadnjih petih do desetih letih kljub strogi prepovedi še vedno pobijalo orangutane. In to v velikem obsegu.

Morske želve so postale neuradni simbol onesnaženja morja s plastiko. Po nekaterih podatkih namreč vsako leto zaradi zaužitja ribiških mrež in drugi plastičnih delcev po svetu umre okoli 1000 morskih želv. A obstajajo tudi organizacije, ki jih rešujejo pred gotovo smrtjo. Tako so v Pulju nedavno rešili dve glavati kareti, Aniko in Jenny, ki sta zaužili ribiško mrežo in celo trnek, in ju po okrevanju izpustili nazaj v morje.

"Ko pridemo do mrež, so te pretrgane, v njih so le prazne školjčne lupine," opisujejo italijanski ribiči v dolini reke Pad. V Italiji se zaradi naraslih temperatur morja borijo s težavo. Populacija požrešne tujerodne modre rakovice, ki trga njihove mreže, je namreč eksplodirala in ribiške mreže, ki bi se morale šibiti od morskih sadežev, samevajo. Država je zdaj razdeljena glede tega, kaj storiti s kleščastimi prebivalci, ki uničujejo lokalni ekosistem.

Zbiralniki ličink, rast v laboratoriju in v zaščitnih kletkah, dokler veliki leščur ne zraste toliko, da je manj ranljiv za pritiske plenilcev. Vse to so posebni ukrepi, s katerimi si na morski biološki postaji Piran prizadevajo za zaščito te kritično ogrožene vrste školjke. Tudi v Sloveniji je namreč doživela tragično usodo kot v Sredozemlju, ko so bile zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, zradirane celotne populacije te velike školjke.

Populacije prostoživečih živali so se od leta 1970 zmanjšale kar za dve tretjini, smo že poročali. Med glavnimi vzroki so uničevanje okolja: krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi, ki prispeva tudi k izbruhu bolezni, kot je covid-19. Izumrtje grozi tudi evropskim vrstam. Med njimi so arktična lisica, morski pes orjak, evropska jegulja, ris in sredozemska medvedica.

Jennifer Newal je bila dolga leta okoljska znanstvenica. Raziskovala je taljenje ledenikov in spreminjanje morske gladine. Nekega dne pa je začela dvomiti o tem, kaj počne. "Posvetilo se mi je, da nemudoma potrebujemo ukrepe, da potrebujemo aktivno spremembo." Izgubila je voljo za preučevanje posledic podnebnih sprememb in se osredotočila na ukrepe, ki jih potrebujemo za boj s podnebno krizo. A breme izziva je bilo pretežko. Jennifer je ena od oseb, ki trpi za 'eko tesnobo', kroničnim občutkom nemoči in strahu pred pogubnimi podnebnimi posledicami.

Človeška populacija skokovito narašča, posledično pa bo treba v bližnji prihodnosti bistveno povečati proizvodnjo hrane. Kot rešitev se že dlje časa omenjajo žuželke, ki so nizkoogljični vir beljakovin. Pa bomo ljudje sploh lahko kdaj sprejeli nenavaden, mrgoleč vir hranil? Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so pokazali, da je mogoča tudi drugačna pot. Ni namreč nujno, da se žuželke znajdejo na naših krožnikih. Predlagajo, da raje določene vrste žuželk uporabimo kot vir beljakovin za hrano živali. S tem pa rešimo še en velik problem: odvisnost Evrope od soje, zaradi katere v Amazoniji padajo drevesa.

Študija ugotavlja, da kiti ubijalci ob Britanski Kolumbiji kažejo zaskrbljujoče ravni večnih kemikalij oziroma PFAS. Raziskovalci so zaskrbljeni, da lahko visoke koncentracije t. i. večne kemikalije 4NP vplivajo na živčni sistem, kognitivne funkcije in ravni hormonov ter povzročijo, da so kiti bolj dovzetni za bolezni. Raziskovalci so sicer zaskrbljujoče ravni večnih kemikalij, kot smo že poročali, odkrili tudi v ledu na Arktiki.

"Letos se že kažejo prvi popki velikonočnic. Rožice bodo zacvetele v nekaj dneh, bomo pa tudi letos izvajali stražo v času cvetenja," nam je povedal Janko Kovačič iz PD Poljčane. "Velikonočnica ima v našem okolju močan simbolni pomen, saj jo najdemo v zastavah in grbih občin, praporih društev, emblemih itd. Lokalno prebivalstvo je zelo navezano na cvetlico in ponosni smo, da jo lahko spremljamo, varujemo in prispevamo k ohranitvi te redke rastline," pripovedujejo v Planinskem društvu Poljčane, kjer vsako leto poskrbijo za stražo velikonočnice. "Ta roža nam je prirasla k srcu, z njo živimo, z njo se veselimo in z njo smo tudi žalostni," v kratkem novem dokumentarnem filmu pove Kovačič.

Na letošnji Gugalnici, skupinskem popisu gnezditve velike uharice na Krasu in v okolici, so zabeležili 16 območij gnezditve, kar je največ v 25 letih popisovanja. Kot poudarja Tomaž Mihelič iz DOPPS, so to izredno vzpodbudni rezultati, ki so presegli pričakovanja. Porast gnezditvenih območij pripisujejo uspešnosti varstvenih ukrepov, v sklopu katerih so uspeli izolirati več kot 1200 stebrov električnih vodov, ki so sedaj varni za to vrsto.

Prestolnica Indonezije se pogreza. Obremenjena je s številnimi okoljskimi težavami, prenaseljenostjo in infrastrukturo, ki ne sledi potrebam mesta. Indonezijska vlada se je zato odločila, da bo to gromozansko težavo rešila tako, da bo prestolnico preselila in zgradila novo. A vsi niso prepričani, da je nova prestolnica, ki bo zrasla na otoku Borneo, dobra ideja. Otok je namreč zeleni raj, domačini ga imenujejo kar pljuča sveta, ki kipi od življenja. Okoljevarstveniki zato opozarjajo, da se obeta prava ekološka katastrofa, medtem ko oblasti zatrjujejo, da bo to prvo trajnostno gozdno mesto na svetu.

Populacija polarnih medvedov v Hudsonovem zalivu v Kanadi strmo upada, svarijo raziskovalci. Polarni medvedi tako izginjajo iz svoje globalne prestolnice, kot so poimenovali kanadski Churchill.

Svetovna organizacija za varstvo narave opozarja, da se z upadanjem populacije in vse večjimi grožnjami njihovemu obstoju spopada na tisoče živalskih vrst. Letos je med ogroženimi živalskimi vrstami posebej izpostavila severne jelene in cesarske pingvine.

V zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi ostaja vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti veljal kot nekakšna anomalija, sedaj postaja že pravi običaj. Letos so v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenija (DOPPS) opazili že 11 prezimujočih štorkelj, in sicer v Ivančni gorici, Dolenjem jezeru, Logatcu, okolici Pragerskega in Račah, kar je največ doslej.

Na svetu živi več kot osem milijard ljudi. Ob tem mejniku smo lahko brali svarila o tem, da je naraščanje populacije gonilna sila podnebnih sprememb. Pa je res tako? Številni podnebni znanstveniki opozarjajo na rasističnost te predpostavke in na dejstvo, da je mnogo večja težava prekomerna in nesorazmerna potrošnja razvitih držav. V Afriki tako živi 16,7 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar zgodovinsko gledano ta proizvede le tri odstotke emisij. Združene države Amerike pa imajo 4,5 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar so od leta 1959 izpustile 21,5 odstotkov ogljikovega dioksida.

Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so sporočili veselo novico. Uspelo jim je zbrati 45.000 evrov, s katerimi bodo kupili gozd in ga vrnili naravi z namenom, da ohranijo ogrožene vrste gozdnih ptic. Gre za t. i. gozdne specialiste, ki lahko preživijo le v neokrnjenih gozdnih ekosistemih. Ker je njihovo stanje alarmantno, potrebujejo takšne ukrepe, da jih ohranimo in jim pomagamo preživeti.

Podnebne spremembe – visoke temperature, vročinski valovi, nevihte, poplave, vedno nižje gladine vode. Zaradi tega pa – pomanjkanje hrane in čiste pitne vode. S slednjim se že spopadajo države Bližnjega vzhoda. Nekatere z vodnimi viri ravnajo 'sebično' – na reki postavijo jez, s tem pa vodne vire odvzamejo drugi državi. Kritično je na treh točkah, hidrolog Duried Mahasneh pa opozarja, da je voda postala nov vir orožja. "Nujen je dialog in izobraževanje o podnebnih spremembah," je izpostavil.

Iz Nepala prihajajo vzpodbudne novice. Z uspešnim programom za zaščito jim je v 12 letih uspelo skorajda potrojiti populacijo bengalskega tigra. A ob povečanju števila primerkov je hkrati naraslo tudi število srečanj veličastne živali s človekom, kar pomeni večje tveganje za konflikte in žal tudi za smrtne žrtve.

Raziskovalci so na Floridi naredili študijo, v kateri so preučevali, ali se zdravila, ki prispejo v morje, kopičijo tudi v morskih živalih. Raziskava razkriva sledi 58 zdravil, med njimi so denimo opioidi in antidepresivi, v izjemno redki vrsti ribe z latinskim imenom Albula vulpes. Kot opozarjajo znanstveniki, Florida ni osamljen primer.

Feri Lainšček je varuh črne štorklje, ki jo danes v naravi težko opazimo, saj je njen življenjski prostor naravni gozd, ki pa kljub temu da je Slovenija zelo gozdnata dežela, izginja. Priljubljeni pesnik v naravo hodi po mir, celo občutek svobode. Kot namreč pravi, narava osvobaja, naša naravna dediščina pa se žal počasi vse bolj privatizira in ograjuje, tako da je v njej vse manj svobode. Zato je tudi v Sloveniji društvo za preučevanje ptic Slovenije začelo odkupovati slovenske naravne gozdove, da bi jih prepustili naravi. Tako si želijo ohraniti življenjski prostor živali, med njimi številnih ptic, ki za preživetje potrebujejo mir in nedotaknjene ekosisteme. Zbrati želijo vsaj 45.000 evrov in kupiti vsaj deset hektarjev gozda. Doslej jim uspelo zbrati že 30.000 evrov, naravi bodo do zdaj vrnili sedem hektarjev, so sporočili.

Zakaj je črna človeška ribica oziroma črni močeril tako pomembna za našo državo in kraški svet? Kot odgovarja Andrej Hudoklin iz Zavoda RS za varstvo narave, v prvi vrsti zato, ker gre trenutno za edino podvrsto človeške ribice – najbolj slavne in znane slovenske živali, endemita, ki živi na vsega nekaj kvadratnih kilometrih plitvega belokranjskega ravnika, in ker je hkrati od svojega belega sorodnika tako zelo drugačen: ima ohranjen pigment, oči, drugačno morfologijo ... s čimer fantastično dopolnjuje že tako zanimivo zgodbo v svetovnem merilu izstopajoče slovenske jamske biodioverzitete.

Mednarodni ladijski promet ogroža 'nežne morske velikane', kot so raziskovalci poimenovali morske pse orjaške kitovce. Populacija veličastnih morskih psov se je v zadnjih letih na globalni ravni namreč prepolovila, znanstveniki pa so glede vzrokov za upad tavali v temi. Nova študija kaže, da je velika verjetnost, da je eden izmed smrtonosnih dejavnikov, ki ogroža populacijo tudi gost ladijski promet.

Starejši viri kažejo, da je divji petelin nekočposeljeval večino Slovenije. Med drugim ni bil prav nič nenavaden prebivalec ljubljanskega Rožnika. V zadnjih 130 letih je bila številčnost divjega petelina na Slovenskem največja med letoma 1910 in 1930, po letu 1960 pa se stalno zmanjšuje.

Pred časom so na naših cestah in na cestah v sosednji Furlaniji zabeležili več trkov vozil z volkovi. Ob tem so se pojavila vprašanja, ali povečana prisotnost volkov ob prometnicah pomeni povečanje njihove populacije v regiji. Številčnost volkov sicer med letom zelo niha. Kljub veliki smrtnosti mladih volkov se je v zadnjem desetletju dinarsko-balkanska populacija volkov znatno povečala. V Sloveniji po zadnjih ocenah živi okoli 150 volkov.

Da bi zaščitili velikonočnico, zavarovano vrsto z veliko simbolno vrednostjo za Slovenijo, prostovoljci pod okriljem PD Poljčane postavljajo celo posebno stražo. Boč v času cvetenja velikonočnice obišče okoli 4.000 obiskovalcev. Večina jih pride, da bi občudovali znanilko pomladi in uživali v naravi. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati pa številni vstopajo na rastišče in pohodijo ali odlomijo majhne popke cvetov. Težava so tudi nenadzorovane živali, ki prosto vstopajo na območje in celo jedo cvetove velikonočnice, razlaga Janko Kovačič iz PD Poljčane.

Onesnaževanje je v bistvu antropogeni pojem. Kaj za nas pomeni, da je nekaj onesnaženo? Da so okoli nas – v vodi, zraku, tudi v zemlji, v tleh – snovi, ki nam škodijo. Take, ki vplivajo na naše zdravje.

Avstralske oblasti so proti lastniku zemljišča in dvema podjetjema podale več kot 250 obtožb o mučenju živali zaradi poboja 70 koal med akcijo čiščenja terena v letu 2020. Sojenje se bo predvidoma začelo februarja. V zadnjih letih je populacija koal v nekaterih delih Avstralije drastično upadla, med drugim zaradi gozdnih požarov in izgube naravnega habitata.

Kot opozarjajo v društvu Morigenos, Sredozemsko morje ni varen dom za vse vrste kitov in delfinov. Mednarodna zveza za varstvo narave je objavila najnovejše ocene stanja ohranjenosti vrst kitov in delfinov v Sredozemskem morju. In vse razen dveh vrst kitov in delfinov v Sredozemlju so bile uvrščene v eno od kategorij ogroženosti na Rdečem seznamu, štiri populacije pa so opredeljene celo kot kritično ogrožene.

Draško Holcer z Inštituta Plavi svijet, ki je delil srce parajočo zgodbo o materi poginulega delfina z Lošinja, je za naš portal pojasnil, kaj točno se je zgodilo. Poudaril je, da gre za še posebej žalostno zgodbo, saj se je nesrečna samica z imenom 'Ništa' že pred štirimi leti znašla v enaki situaciji, ko je izgubila svojega novorojenca, ki ga prav tako ni želela prepustiti morju. Zakaj je delfin poginil, ostaja neznanka, saj bi bilo povsem neprimerno, da bi materi odvzeli mladiča, od katerega se je poslavljala, je izpostavil Holcer.

Julija so v društvu Morigenos opazili prvega novorojenega delfina v tem letu. Kot so navdušeno sporočili tedaj, so pred Piranom spremljali skupino približno 25 delfinov, ki jih večinoma že zelo dobro poznajo: "Med njimi je plaval tudi drobcen novorojenček, star le nekaj dni. Na fotografiji se dobro vidijo svetle lise, ki so posledica 'zmečkane' oz. zgubane kože v obdobju, ko je bil mladiček še v maternici. Mladički se večinoma kotijo v toplem delu leta, zato upamo, da bomo v prihodnjih tednih opazili še več naraščaja." Povprašali smo, koliko novorojenih delfinov so letos že opazili v slovenski populaciji.

Se radi zavijete v mehke puloverje iz kašmirja? Pa veste, da je posledica vaše odločitve za nakup izdelkov iz te tkanine krčenje življenjskega prostora ene izmed najbolj karizmatičnih vrst divje mačke, snežnega leoparda, ki je hkrati ena izmed najbolj ogroženih? Zaradi izgube habitata, ki je povezana s širitvijo prostora za rejo drobnice – ta omogoča proizvodnjo finih mehkih puloverjev – zaradi preganjanja v želji po krznu, plenjenja domačih živali in podnebnih sprememb se njihovo število drastično zmanjšuje. Potrošniki bi se morali zavedati posledic kupovanja izdelkov iz kašmira, ki izvira s teh območij, opozarja dr. Miha Krofel, slovenski raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, s katerim smo se pogovarjali o rezultatih raziskave.

Vsa Slovenija stiska pesti, da bi mladi štorklji, Riki in Kiki, uspešno premagali vse ovire na svoji selitveni poti. Lani so žal vse tri opremljene štorklje na poti poginile. Letos zaradi vremenskih pogojev pri beli štorklji beležijo enega najslabših gnezditvenih uspehov. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic pa opažajo še, da bele štorklje zaradi intenziviranja kmetijstva zapuščajo panonski svet.