ponovne

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

Z Anjo Bolčina iz Herpetološkega društva - Societas herpetologica slovenica smo pogovarjali o dvoživkah. Dvoživke so namreč med najbolj ogroženimi vretenčarskimi skupinami v svetovnem in evropskem merilu in enako je tudi pri nas... Habitati, kjer je prisotno veliko vrst in so njihove populacije številčne, predstavljajo dobro, zdravo in uravnoteženo okolje.

Trump je, odkar se je ponovno zavihtel na vrh ZDA, sprejel že številne odločitve, ki skrbijo okoljevarstvenike, od napovedi ponovnega izstopa iz pariškega podnebnega sporazuma do povečanja uporabe fosilnih goriv in vojne papirnatim slamicam. Eden izmed ukrepov, ki bi lahko škodil planetu, pa je prepoved dela od doma. Velik in glasen nasprotnik takšnega načina dela je prav njegov zaveznik Elon Musk, ki v številnih intervjujih zagovarja delo v pisarnah in nasprotuje delu od doma.

Na Dunaju so se odločili, da se zoperstavijo maniji črnega petka. Prebarvali so ga v oranžnega in tako prebivalcem ponudili alternativo množičnemu potrošništvu. Ugotavljajo, da se na dunajskih smetiščih kopičijo predmeti, ki še niso izgubili svoje vrednosti, zato pozivajo: ne kupuj, ponovno uporabi. Obiskovalci imajo priložnost kupiti kakovostne rabljene predmete, sodelovati na delavnicah ter prispevati k zmanjšanju ogljičnega odtisa, pri čemer gre celoten izkupiček dogodka v dobrodelne namene.

Od Pariza do Melbourna – seznam mest, ki se odločajo za odstranjevanje nepotrebnih betonskih površin, je vse daljši. Beton, asfalt in tlakovce nadomeščajo s travniki, grmički, drevesi in naravnimi habitati, s čimer želijo ublažiti posledice podnebnih sprememb, izboljšati poplavno varnost in ozeleniti urbana okolja.

Ko zadnjič oblečemo oblačilo in ga zavržemo, to še zdaleč ni konec njegove poti. Pot zavrženih oblačil se nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah. To pa ima katastrofalen vpliv na naš planet.

Vsak Evropejec na leto ustvari skoraj 190 kilogramov odpadne embalaže. Evropski parlament je zato sprejel nova pravila. Od leta 2030 bodo med drugim prepovedane plastične vrečke za enkratno uporabo za sadje in zelenjavo, embalaža za hrano in pijačo za s seboj, pa mini hotelska pakiranja kozmetike. Pa je to dovolj kmalu? V Eko krogu obžalujejo, da so prostor v zakonu našle številne izjeme, ki "so s tem razvodenele namen boja proti embalaži za enkratno uporabo".

Predstavljajte si, da pridete v trgovino z oblačili. Ob nakupu vsakega kosa oblačila bi dobili zraven še njegovo zgodbo. Kdo ga je naredil? Koliko časa je oseba potrebovala za njegovo izdelavo? Iz katerega dela sveta je prišel in koliko časa je potoval na točno to trgovsko polico? Oblačila na naših izmenjevalnicah imajo še bolj zanimivo zgodbo.

Prebivalec Zahodne Evrope samo v treh dneh božičnih praznovanj proizvede do 650 kg emisij ogljikovega dioksida: 26 kilogramov za hrano, 96 kilogramov za prevoz, 218 kilogramov za praznično razsvetljavo in 310 kilogramov za potrošno robo in darila. To so podatki inštituta Stockholm Environment Institute, ki kažejo ne tako svetlečo podobo našega planeta za praznike, kot je videti na prvi pogled.

Velenje bo na dan, ko po tradiciji otroke obišče prvi decembrski dobri mož, gostilo prav poseben dogodek, na katerem bodo opozarjali, da lahko z manjšo potrošnjo ustvarimo bogatejšo skupnost. VELEzmanjšarija, kot so poimenovali dogodek, bo priložnost, da dobite nekaj bolj trajnostnih idej za praznična darila in da se naučite kakšno bolj trajnostno spretnost. Podoben dogodek se bo v luči zmanjšanja naše potrošnje odvil tudi v Goriški knjižnici v Novi Gorici pod imenom GOzmanjšarija.

Se tudi sami kdaj znajdete pred oznakami na plastenkah, ki obljubljajo, da so te zelene? Zveza potrošnikov Slovenije opozarja pred zavajajočim ozelenjevanjem plastenk. Kot poudarjajo, se je v zadnjem času razširila moda označevanja, da je plastenka 100-odstotno reciklirana ali pa 100-odstotno primerna za reciklažo. Skupaj z drugimi potrošniškimi organizacijami so zato preverili, kakšno je ozadje teh trditev.

Odpadno energijo najpogosteje najdemo v obliki presežne toplote in je stranski produkt večine industrijskih in komercialnih procesov iz tovarn, podatkovnih centrov, objektov za odpadne vode ali nakupovalnih centrov. V teh in podobnih kompleksih proizvajajo ogromne količine presežne toplote. V Evropski uniji presežna toplota znaša 2.860 TWh/y, kar skoraj ustreza skupnemu energetskemu povpraševanju EU po toploti in vroči vodi v stanovanjskih in storitvenih zgradbah. Veliko te presežne toplote bi lahko zajeli in uporabili.

Celjski šolarji bodo to šolsko leto na zanimiv in nekoliko drugačen način spoznavali okoljske teme. V okviru pilotnega projekta Od odpadkov do energije se bodo naučili, kako preprečevati nastajanje odpadkov in ali jih je mogoče ponovno uporabiti. Izračunali bodo tudi svoj okoljski odtis in spoznali celoten krogotok odpadkov. Jeseni bo tako v projektu sodelovalo več kot 550 učencev in 25 učiteljev.

Doslej ste se zagotovo že srečali s plastenko ali embalažo mleka, ki ima po novem pritrjen pokrovček. Se sprašujete, ali je ukrep, ki je posledica evropske uredbe, v resnici učinkovit za naš planet? Plastični pokrovčki so peti najpogostejši odpadek na plažah po vsem svetu, okoljsko škodo pa povzročajo na več načinov. Manj zamaškov v naravi je tako vsekakor dobra novica za naš planet.

Združeni narodi v poročilu UNEP ugotavljajo, da bi lahko do leta 2040 svetovno plastično onesnaženje drastično zmanjšali. Če bi upoštevali predlagane ukrepe, bi nam lahko uspelo plastično onesnaženje oklestiti kar za 80 odstotkov, so preračunali. To bi imelo velikanske pozitivne posledice, tudi finančne, saj bi prineslo na bilijone evrov koristi, so ugotovili.

Citroën v Sloveniji ponosno sodeluje v projektu SUSTAINera, ki ga izvaja celotna pooblaščena mreža servisov znamke Citroën. S tem namenom so bili uvedeni številni trajnostni ukrepi, ki so ključni za ohranjanje in varovanje našega okolja.

Človeštvo letno proizvede več kot 50 milijonov ton odpadne elektronike. To je več kot skupna masa vseh doslej proizvedenih letal. Odgovor na nepotešeno željo po novih napravah naj bi ležal v krožni ekonomiji, toda kdo bo to sporočil državam tretjega sveta, kjer konča večina odpadne elektronike? Recikliramo le petino vsega, česar odvržemo in napovedi so zelo črne, količina teh frakcij bo do leta 2030 narasla na več kot 63 milijonov ton.

Škodljive spremembe v vodnem krogu spodkopavajo napredek pri vseh glavnih globalnih izzivih – na področju zdravja, lakote, enakosti spolov, zaposlovanja, izobraževanja, industrije, naravnih nesreč in miru, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Hitra moda prispeva skoraj 10 odstotkov globalnih emisij. Od leta 2000 je svetovna poraba oblačil narasla na približno 62 milijonov ton na leto in naj bi do leta 2030 dosegla že 102 milijona ton. Več kot 60 odstotkov vseh oblačil pa v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. Zato preden odvržete oblačilo v smeti, pomislite, ali bi lahko služilo še komu. Rabljena oblačila lahko podarite tudi številnim humanitarnim organizacijam, ki z njimi razveselijo svoje uporabnike. Sicer pa lahko vpliv tekstilne industrije zmanjšamo predvsem z manj novimi oblačili, recikliranjem in uporabo rabljenih oblačil.

Ekostilistko smo povprašali za nekaj nasvetov, kako lahko poskrbimo za bolj trajnostno omaro in manj zavrženih oblačil. Preverite, kako se lahko izognete impulzivnim nakupom in poleg okolja zaščitite tudi svojo denarnico. Glavni nasvet pa: če se le da, kupujte z druge roke in le, če boste modni kos nosili vsaj eno leto.

Ob svetovnem dnevu okolja so v Centru ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah predstavili dva rabljena ladijska kontejnerja, ki so jih preuredili v bivalna objekta. Nastala sta v okviru dveletnega projekta za razvoj Studia krožnega gospodarstva, ki je financiran z norveškimi sredstvi. Namen Studia je sicer trajnostna arhitektura in gradnja z obnovljivimi materiali.

Slovenija si je zadala ambiciozen cilj, da bi do leta 2050 postali prvo popolnoma krožno gospodarstvo na svetu. Z izzivi posuto pot do cilja pa naj bi premagali s pomočjo modela sistemskega prehoda v krožno, regenerativno in nizkoogljično gospodarstvo v Sloveniji Deep Demonstraton v sodelovanju z EIT Climate KIC. Z vodjo projekta Bartom Stegmanom smo govorili o tem, kako realen je ta cilj, kako krožno je že gospodarstvo v Sloveniji in pred katerimi panogami je največji izziv.

Strokovnjaki že dolga leta opozarjajo, da so svetovna mesta vedno bolj naseljena in hkrati vedno bolj na udaru podnebnih sprememb. Kakšni izzivi so pred mesti in zakaj je odgovor v krožnih mestih, ki bi uspešno naslavljala ravnanje z viri?

Nova raziskava razkriva lestvico držav z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami v Evropi. Visoko mesto si je prislužila Slovenija, ki je pristala na 'trajnostnih stopničkah' kot tretja država z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami. Prvo mesto je zasedla Finska, najslabše pa se je odrezala Malta.

V Bruslju so razkrili načrte, s katerimi bi Evropska unija močno znižala število plastičnih odpadkov. Osnutek novih regulacij med drugim vsebuje prepoved mini stekleničk za kozmetične izdelke in lončkov za enkratno uporabo, vrečk za sadje in zelenjavo ter predpisuje dovoljeno velikost paketov za spletna naročila. Konec želijo narediti pošiljanju majhnih izdelkov v velikih škatlah.

Po podatkih Evropskega parlamenta se je v zadnjih desetletjih količina kupljenih oblačil na osebo v Evropski uniji povečala za 40 odstotkov. Razlog za to so predvsem nizke cene oblačil, hkrati pa so ta postala manj kakovostna. To pomeni, da je njihova življenjska doba vse krajša in tako postajajo najhitreje rastoči odpadek. Prav zato so tekstilni odpadki v središču letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Občine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so pridobile mednarodni certifikat Zero waste občina, ki ga podeljuje Mission Zero Academy. Slovenija je s tem postala država z največ certiciranimi občinami. Ta certifikat so si pred tem že uspeli zagotoviti tudi na Bledu in v Gorjah, so sporočili iz Ekologov brez meja.

Povprečen Evropejec vsako leto kupi 26 kilogramov oblačil, zavrže pa kar 11 kilogramov oblačil. Večina odpadnih oblačil, kar 87 %, gre v sežig. Strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji letno zavržemo kar 17.000 ton tekstila, na ekološki način pa predelamo zgolj 15% takšnega tekstila. Preostanek odpadnih oblačil konča v sežigalnici ali celo na odlagališčih. Po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva so izdelki iz tekstila, poleg odpadne elektronske opreme, eden najhitreje rastočih vrst odpadkov v Evropski uniji, trend naraščanja teh odpadkov pa se bo nadaljeval tudi v prihodnosti.

Stavbe predstavljajo znaten vir emisij toplogrednih plinov, v svetovnem merilu namreč 39 % emisij TGP izvira iz sektorja stavb. "Zavedati se moramo, da so evropske stavbe odgovorne za polovico rabe energije, 40 % emisij TGP, in da je z njimi povezana polovica pridobivanja surovin, tretjina porabe vode in tretjina proizvedenega odpada. Tako učinkovita rabe energije v stavbah in prehod na obnovljive vire kot zasledovanje ciljev krožnega gospodarstva v gradbeništvu so nujni za blaženje podnebnih sprememb in za zdravo ter kakovostno bivanje v naši sredini," izpostavlja Marjana Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK. Tam s ciljem, da bi načrtovanje in gradnjo po trajnostnih merilih približali večjemu številu investitorjev in projektantov, v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE za slovenske razmere prilagajajo kazalnike trajnostne gradnje evropskega okvira Level(s).

Letošnji zeleni dan slovenskega turizma, ki ga gosti Krško, se osredotoča na zmanjševanje odpadkov v tej panogi. Dan sicer združuje destinacije in ponudnike, vključene v Zeleno shemo slovenskega turizma – nosilcev znakov Slovenia Green je že 198.

"Kupljene izdelke bi morali biti sposobni popraviti sami," je v tvitu zapisal ameriški predsednik Joe Biden, ki je tako javno podprl pravico do popravila. Kot je dodal, to pomeni, da zdaj podjetja, kot sta Apple in Microsoft, spreminjajo svojo politiko, da bodo lahko ljudje v prihodnosti njihove naprave popravili sami. Številni so Bidnov tvit in njegovo podporo pravici do popravil označili za spodbudno. A kako realne so njegove napovedi, da bi podjetja, ki so celo priznala, da načrtno upočasnjujejo operacijski sistem starejših naprav in tako prisilila uporabnike k nakupu novih, spremenila svojo politiko v bolj okolju prijazne prakse?

Z nakupi daril iz druge roke, ponovne uporabe, nenovih, 'preloved 'daril pokažemo, da nam je mar za okolje, saj tako zmanjšamo porabo virov in količino odpadkov na deponijah. Darila iz ponovne uporabe nosijo svojo zgodbo, med njimi pa velikokrat najdemo prave zaklade, poudarjajo v zavodu Knof. Če se odločite, da boste nekomu podarili bolj trajnostno darilo, to ne pomeni le, da boste pobrskali med stvarmi, ki jih ne uporabljate več. Darilo, tudi če je to trajnostno ali iz ponovne rabe, dajte predvsem z mislijo na obdarovanca, da ne bo to namesto pri vas odpadek postalo pri nekomu drugemu. Poleg klasičnih že poznanih idej za domača darila in doživetja, smo zbrali še nekaj bolj posebnih alternativ, ki jih lahko najdete v centrih ponovne uporabe in trgovinah z druge roke ter med lokalnimi oblikovalci.

Zagotovo ste se že kdaj soočili z dilemo, ali popraviti tisto vam ljubo, a že malce dotrajano torbico. Ali pa če še enkrat popraviti pralni stroj, saj ta ni več v garanciji, popravilo pa ni ravno poceni. Obrtniki, izurjeni za popravila, s cenami težko konkurirajo nizko cenovnim izdelkom na trgu, zato se včasih potrošniku na prvi pogled zdi, da se mu preprosto bolj splača izbrati nov izdelek, kot za popravilo plačati skoraj toliko kot nakup. Bi lahko trend obrnili v drugo smer, če bi, kot so to že leta 2017 storili na Švedskem, oklestili davčno stopnjo za popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov? Okoljske organizacije predlagajo nižjo davčno stopnjo v sektorju ponovne rabe in popravil v Sloveniji.

''Zaradi podnebne krize smo vse bližje časom, ko bo samooskrba z vodo, energijo in hrano postala zelo pomembna,'' se zaveda Andrej Fideršek, ki bo v Žalcu porušil 130 let staro hišo, njene dele pa uporabil pri gradnji nove funkcionalne hiše brez odpadkov, ki se bo prilagajala podnebnim spremembam. Skupaj z arhitektko Jono Rak Koceli sta projekt prijavila na evropski razpis New European Bauhaus in med 2000 prijavljenimi osvojila prvo mesto, kar je Žalec postavilo na evropski zemljevid. Okoli hiše, ki bo predvidoma zgrajena naslednjo jesen, bosta namesto 'zelene puščave' zasnovala permakulturni gozd, Andrej pa želi sokrajanom ponuditi prostor, kjer si lahko izposodijo lopato, ki je nimajo, ali pa prevzamejo solato, ki bi sicer zgnila, vse zaradi zmanjševanja potrošništva in odpadkov. Pohištvo bo v prvi vrsti funkcionalno, saj si ne želi živeti "v izložbi z nobel pohištvom".

Črni petek se je z enega dne najprej raztegnil na črni teden, zdaj pa je videti, da smo priča kar črnemu mesecu. In zaradi potrošništva, ki ga še dodatno poganjajo akcijske nizke cene, postaja črn tudi naš planet, saj se zaradi toplogrednih plinov, ki jih generira potrošnja, nezadržno segreva. Preden kupite nov izdelek, premislite, ali ga sploh potrebujete. Če pa ga res potrebujete, imate, preden se odločite za nov izdelek, na voljo še precej alternativ – od izposoje do trgovin z druge roke.

Samo v Sloveniji smo leta 2019 zavrgli 12,3 kg oblačil na prebivalca. V zadnjem času ste zagotovo opazili oglase modne industrije, ki obljublja zeleno modo. Vedno večji delež prodajalcev zatrjuje, da so izdelki narejeni iz recikliranih materialov, kar dokazujejo različni zeleni certifikati na etiketah. Če dvomite o tem, kar ti certifikati obljubljajo, jih pred nakupom preverite, če pa je nalepka s certifikatom ovita v plastiko, je to zagotovo znak, da nakup ni tako zelen, kot zatrjujejo proizvajalci.

"Epidemija nas je naučila, da lahko samo s sodelovanjem delamo prave korake za skupno dobro. Problem kopičenja odpadkov je velik problem vsega sveta," opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Pred evropskim tednom odpadkov poudarja pomen vsakodnevnega premišljenega ravnanja in korakov za skupno dobro. Krožne skupnosti ter pomen sodelovanja in solidarnosti so glavna tema letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Podnebna kriza je ena najbolj perečih težav sodobne družbe, ki vse bolj postaja tudi ena glavnih političnih tem. Če želimo ohraniti naš planet, moramo postati družba, ki aktivno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. To pa bomo postali le tako, da bo vsak od nas in tudi družba kot celota spremenila svoje navade in izbirala bolj trajnostne rešitve. Preverite, kako lahko izboljšamo svoj odnos do okolja in kaj lahko kot posamezniki naredimo za boljši jutri.

V francoskem Flinsu stoji prva evropska tovarna, ki deluje po principu krožnega gospodarstva na področju mobilnosti. Gre za podjetje, ki je namenjeno podaljševanju življenjske dobe električnih vozil, recikliranju odsluženih baterij in drugih avtomobilskih delov ter ponovni uporabi akumulatorjev za shranjevanje zelene energije.

Med dopustom številni odpotujejo na območja, kjer je treba pitno vodo kupovati v plastenkah. Po končanem oddihu se marsikdo, ki živi v državi, kjer iz pip pritiče pitna voda, zamisli, koliko plastične embalaže je uporabil le za zadovoljitev osnovne življenjske potrebe. Raziskave znanstvenikov kažejo, da ima voda v plastenkah neprimerljivo večji vpliv na okolje kot voda iz pipe. Zato je pomembno, da se vodi v plastenkah na območjih, kjer iz pipe teče kakovostna pitna voda, izogibamo.

Včasih se v butikih ponovne uporabe srečajo s komentarji, da ljudje nočejo kupiti stvari, ki jih je nekdo že nosil – tako zaradi "negativnih energij" kot občutka, da je to nekdo že imel na sebi. Kot poudarja Polona Mavsar iz Zavoda Knof, ki stoji za butiki iz druge roke Stara šola, naj ljudje pomislijo, koliko rok, skladišč in kontejnerjev je zamenjala majica, ki jo prejmejo, zapakirano v pet različnih vrečk z drugih kontinentov. Kot poudarja, nakup iz druge roke ni več stigmatiziran kot nekaj, kar je "rezervirano" za socialno šibke, temveč je na voljo vsem, ki si želijo prispevati k čistejši prihodnosti. Na njihovo pobudo pa je nastal tudi projekt Trajnostna občina.

Na globalni ravni smo doslej reciklirali manj kot deset odstotkov vse proizvedene plastike. Prebujajo pa se nove podjetniške pobude, ki razvijajo trajnostne rešitve, ki nadomeščajo plastiko, hkrati pa naslavljajo še druge okoljske probleme. V juliju, ko poteka projekt 'Brez plastike', smo zbrali nekaj zanimivih podjetniških idej in spodbud, s pomočjo katerih bi lahko zmanjšali porabo plastike.

Po Evropski uniji začenja veljati direktiva, ki nalaga prepoved dajanja na trg določenih izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, kot so slamice, krožniki in pribor za enkratno uporabo. Kaj to pomeni za potrošnike in koga lahko doleti globa, če direktivo krši?

Bomo v prihodnosti jedli vanilijev sladoled, ki je izdelan tudi iz plastenk? Znanstveniki so namreč s pomočjo gensko spremenjene bakterije iz plastenk ustvarili vanilijevo aromo. To je prvič, da so iz odpadne plastike naredili uporabno kemikalijo. Ustvarjanje kemikalij iz plastike bi lahko recikliranje naredilo bolj privlačno in hkrati zmanjšalo onesnaževanje s plastiko.

Rešitve, ki lahko zajezijo onesnaževanje s plastiko obstajajo, a jih večina še vedno premalo uporablja. Da bi več ljudi spodbudili k uporabi bolj trajne embalaže z možnostjo polnjenja živil, čistil in drugih potrebščin, so okoljevarstveniki organizirali prvi svetovni dan rinfuze. S takšnim načinom nakupovanja, ki od nas zahteva minimalne spremembe, lahko namreč precej zmanjšamo količino plastike za enkratno uporabo, ki pogosto pristane v naravi.

Salon pohištva vnovične uporabe, ki je zaživel v Krškem, nudi novo priložnost pohištvu, ki so se ga lastniki naveličali ali zavrgli zaradi manjših poškodb. Pohištvo v delavnicah očistijo, obnovijo ali 'apciklirajo' (kreativno nadgradijo). V salonu se lahko znova pokaže v svoji najboljši luči in najde novega lastnika. Nudijo tudi popravilo in obnovo pohištva. Vse to prispeva k podaljševanju življenjske dobe izdelkov in hkrati potrošnike osvešča o pomenu trajnosti in krožnega gospodarstva, izpostavljajo v zavodu Knof.

Vse več držav prepoveduje uporabo plastičnih vrečk in izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, saj se plastični mikrodelci nahajajo že praktično povsod. Za mnoge raziskovalce je tako pravi izziv iskanje alternativ, ki bi bile okolju prijaznejše, ki bi se hitro razgradile in ne bi onesnaževale okolja. Rešitve so našli v ribah, rakih, algah, sadju in rastlinah.

Na srečo se v zadnjih letih vedno več ljudi zaveda, da je skrb za zdravje in okolje ključnega pomena, če želimo obvarovati naš planet in našim zanamcem omogočiti življenje v čim bolj zdravem okolju. Številni posamezniki in podjetja tudi v Sloveniji že premikajo meje na tem področju. Ena teh je tudi Nina Slapšak, mlada podjetnica, ki je med drugim razvila linijo naravnih kozmetičnih izdelkov ter izdelkov za dom, šla pa je še korak dlje in pred dnevi širši javnosti predstavila svoj refil avtomat, ki ga načrtovala že lep čas.

Vse več ljudi ne želi več natrpanih trgovin in stanovanj, saj ugotavljajo, da večje število izdelkov ne dviguje kakovosti njihovega življenja. Kako premagovati potrošniško miselnost in ponovno uporabiti, popraviti ali nadgraditi svoje predmete, so v projektu Ne več, ampak bolje, predstavljali v Okoljsko raziskovalnem zavodu.

Letošnji svetovni dan oceanov poteka pod sloganom Skupaj zaščitimo in obnovimo naša morja, ki poudarja pomen aktivnega vključevanja vsakega posameznika in lokalne skupnosti k zaščiti in preprečevanju onesnaževanja morij, so poudarili na ministrstvu za okolje in prostor.

Potrošniki kupimo za 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Ceno našega apetita po poceni trendnih oblačilih plačuje naš planet. 20 odstotkov odpadnih voda in 10 odstotkov emisij CO2 je posledica tekstilne industrije. Veliki igralci na področju mode, ki so glavni motor tako imenovane hitre mode, že skušajo igrati na  'zeleno' karto, a potrošniki se moramo, če želimo zaščititi okolje in svoje zdravje, predvsen vprašati, koliko oblačil sploh potrebujemo.

Greenpeaceovi aktivisti in zavezniki gibanja Break Free From Plastic so v večih državah izvedli proteste pred pisarnami mednarodne korporacije Nestlé. Na globalni sedež podjetja Nestlé v Švici, so Greenpeacovi aktivisti dostavili 20 metrov dolgo 'plastično pošast', v Sloveniji pa so po dvotedenski zbiralni akciji predstavniki Greenpeaca vrnili zbrane odpadke Nestléjevih izdelkov na sedež podjetja v Ljubljani.

V ljubljanskem lokalu napovedujejo: če bodo izbrani na mednarodnem natečaju, bodo poslovali skoraj povsem brez odpadkov. A kaj to pomeni? Prilagoditi se bodo morali tako dobavitelji kot tudi potrošniki.

V zadnjih letih se v razviti družbi vse več govori o elektromobilnosti ali krajše e-mobilnosti, ki uvaja nov koncept urbane mobilnosti in temelji na zeleni energiji, zmanjševanju ogljičnega odtisa ter hrupa in s tem posledično v prvo vrsto ponovno postavlja ohranjanje okolja. Zakaj ponovno? Verjeli ali ne, električna vozila so se po cestah sveta v preteklosti že vozila. Še več, z njimi so se prevažali, še preden so na trg prišli avtomobili na fosilna goriva. Kdaj in zakaj je prišlo do ponovne oživitve in kako zelo e-mobilni smo trenutno Slovenci?

Prav neverjetno je, kako v tem svetu, ko so trgovski centri praktično ves čas polni, parki in igrišča pa samevajo, obstajajo ljudje, ki zmorejo preseči to potrošniško miselnost. Še več, obstajajo centri, kjer ne verjamejo v stvari, temveč v zgodbe, ki jih te nosijo. Centri, kjer vam bodo pokazali, da stvar še ni odpadek, da potrebuje le nekaj idej in spretnih rok, pa bo zaživela na novo.

Statistični urad je objavil, kakšno je stanje na področju zmanjševanja, ponovne uporabe in reciklaže odpadkov. Med drugim ugotavlja, da smo Slovenci v lanskem letu prozvedli skoraj 5,5 milijona ton odpadkov. Stopnja reciklaže komunalnih odpadkov pa je v Sloveniji višja od povprečja v celotni EU.

V Centru ponovne uporabe na Povšetovi v Ljubljani je kupcem na voljo poseben avtomat, ki toči izdelke brez embalaže. Bert kupcem, ki po izdelke pridejo s svojo (povratno) embalažo, ponuja BIO čistila, šampone, več vrst kisa in olje.

Kakšna je verjetnost, da bo tudi iz slovenskih pip v prihodnosti tekla mikroplastika? Obeti niso najboljši, 'nevidno plastično problematiko' pa lahko postavimo ob bok podnebnim spremembam. Edina pot za boj s plastiko je zmanjšanje proizvodnje. Z recikliranjem in ponovno uporabo namreč problem le preobrazimo in ga v okolje vrnemo celo v nevarnejši obliki.

Evropski poslanci, med njimi tudi vsi iz Slovenije, so podprli nova pravila za zmanjšanje rabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Z letom 2021 bi se tako poslovili številni plastični izdelki za enkratno uporabo, pravila pa se nanašajo tudi na izgubljeno in opuščeno ribolovno orodje. Gre za izdelke, ki predstavljajo 70 odstotkov vseh morskih odpadkov.