politična ekologija

Raziskovalce v Južni Afriki je presenetil gekon, ki se je pred očmi sveta skrival več kot 30 let. Znanstveniki so menili, da je izumrl, nekateri celo niso verjeli, da je kadarkoli živel in da je njegov obstoj le mit. Zdaj so navdušeni nad malim plazilcem, ki se je znova pojavil.

To se sprašujejo pri okoljevarstveni organizaciji Greenpeace, ki z malo drugačno kampanjo, v okviru katere so v prestolnici simbolično zažgali Zemljo, opominja na podnebne zločine, katerih ceno plačujemo vsi na Zemlji. O krivcu bodo lahko med petimi osumljenimi izbrali ljudje, a kot poudarjajo, če bi morali poiskati enega samega krivca, je to trenutni ekonomski sistem, ki pri zasledovanju dobička uničuje planet in živa bitja na njem.

Z novim šolskim letom se je v Sloveniji pričelo tretje obdobje vzorčenja mikroplastike in odpadkov na rekah. Slovenski osnovnošolci in srednješolci so tako znova napovedali boj plastičnim odpadkom v slovenskih vodah, 24 šol iz vse Slovenije je namreč tudi letošnjo jesen pristopilo k raziskovanju onesnaženosti rek, tokrat s poudarkom na večjih vodotokih. Trenutno vzorčenja potekajo v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Nemčiji, na Madžarskem, v Italiji, Litvi, na Portugalskem, v Španiji in seveda pri nas. Zdaj se širi še na druge države v Evropi.

Mathias Schmelzer je ekonomski zgodovinar in podnebni aktivist, podoktorski raziskovalec na Univerzi Friedricha Schillerja v Jeni in Laboratorija za novo ekonomijo. Med drugim se ukvarja s politično ekonomijo kapitalizma, družbeno in okoljsko zgodovino, podnebnimi katastrofami in alternativnimi pristopi h gospodarstvu. "Odrast je kritika trenutnega ekonomsko družbenega sistema in predstavlja nabor ukrepov, s katerimi se lahko uspešno upremo izumrtju." Doda, da smo že globoko v podnebni krizi, zato se se moramo angažirati vsi, sicer se razmere ne bodo spremenile oziroma bo le še slabše. Njegova najnovejša knjiga nosi naslov Prihodnost je odrast (angl. 'Future is degrowth'). Konec junija je predaval na Mednarodni poletni šoli politične ekologije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Obeležujemo neslavni dan ekološkega dolga za Slovenijo. Tokrat je ta dan v Sloveniji prehitel celo dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, kar pomeni, da smo Slovenci porabili že vse vire in ekosistemske storitve našega planeta, ki jih lahko Zemlja obnovi v letu dni. Do konca leta bomo tako živeli v ekološkem dolgu.

Nedavne poplave v Nemčiji, Belgiji in drugod po Evropi so v ospredje političnih razprav znova postavile podnebno krizo. Pred hudimi poplavami in ekstremnimi vremenskimi pojavi sicer trepetajo v številnih krajih po svetu. Šest priobalnih mest pa je še posebej ogroženih zaradi ekstremnih poplav, ki postajajo že stalnica.

Mladi, ki so se množično podali na ulice mest po vsem svetu in od odločevalcev zahtevali odločno podnebno ukrepanje, so danes enako sporočilo ponovili še v prostorih ZN. Na podnebnem vrhu mladih so z Greto Thunberg na čelu starejšim generacijam očitali, da za zaščito podnebja ne storijo dovolj.

Če bi vsi na svetu imeli življenjski stil, kot ga imamo v Sloveniji, bi za zadovoljevanje potreb po virih potrebovali skoraj trikratno površino našega planeta. Naš okoljski odtis je namreč precej visok, a če sprejmemo odločne korake, ga lahko v naslednjem desetletju občutno zmanjšamo, do leta 2050 pa celo nevtraliziramo.

Tudi v Sloveniji so posamezniki, ki še vedno čakajo na urejeno kanalizacijo. So tudi posamezniki, ki ne morejo plačati računa za vodo. Tudi na te težave je treba misliti ob svetovnem dnevu voda, pozivajo v slovenskem društvu za zaščito voda, ki so spomnili tudi na letošnje geslo ob dnevu voda – 'nikogar ne pustimo ob strani'.