pojav

Znanstveniki so zaskrbljeni nad dogajanjem na Antarktiki. Poleg rekordnega taljenja ledu nova študija kaže, da bi lahko taljenje ledene plošče Antarktike povečalo vulkansko aktivnost pod površjem. To pa ni dobra novica. Kot opozarjajo, bi ta proces lahko ustvaril počasno povratno zanko: taljenje ledu povzroči več vulkanskih izbruhov, ki nato proizvajajo toploto, ki še pospešuje taljenje ledu.

Hrvaški raziskovalci opozarjajo pred zelo invazivno rjavo algo, ki se je razrasla na območju Visa, predvsem okoli Komiže. Stanje na tem območju je katastrofalno, poudarjajo. Bojijo se, da bi se lahko razširila na Šolto in Kornate. Njena prisotnost pa lahko pomeni propad podvodne biotske raznovrstnosti, opozarjajo. V Sloveniji te vrste ni, prav tako tako pri nas trenutno ni alg, ki bi predstavljale nevarnost za ekosistem Tržaškega zaliva, pa pojasnjujejo slovenski morski biologi.

Znanstveniki ne počivajo v misiji iskanja zelenih virov energije. Zdaj je ekipa singapurskih znanstvenikov eksperimentirala z dežnimi kapljicami. In iz vodnih kapljic, ki podobno kot dež padajo skozi cev, jim je uspelo ustvariti energijo.

Intenzivni vročinski valovi terjajo vedno več smrtnih žrtev. Po svetu, pa tudi v Evropi, je davek vročine vedno večji. Kako vročina vpliva na naše zdravje in zakaj je lahko smrtno nevarna?

Vode ob obali srednjega in severnega Jadrana je v začetku maja prizadelo močno cvetenje alg. Razmnoževanje alg, ki je morsko vodo obarvalo v zeleno, je najverjetneje posledica višjih temperatur morja od povprečja in nedavnih močnih padavin, ki so povečale odtok rek v morje, so sporočili iz vesoljskega opazovalnega progama Evropske Unije Copernicus. Vse več raziskav intenzivnost cvetenja povezuje s podnebnimi spremembami.

Kamere so ujele ganljiv prizor. V srbskem naselju Kotlujevac, območje je ujelo hudo neurje, je padala za jajce debela toča. Moč narave je prizadela tudi gnezdo štorklje z novorojenimi mladiči. Mama štorklja je takoj odreagirala in s svojimi perutmi zaščitila svoje mladiče. Lokalni mediji so štorkljo poimenovali 'mama Pogum'..

V prestolnici lahko na nekaterih delih že opazimo invazivno tujerodno hrastovo čipkarko, ki se je lani razpasla po skoraj celi državi. So njeno prisotnost opazili tudi pristojni? Pri delu na terenu posamezne osebke hrastovih čipkark že lahko opazimo, bolj množičen pojav pa pričakujemo v prihodnjih tednih, ko se bodo hrasti dokončno olistali, pojasnjujejo na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Je pa pričakovati podobno množičen pojav kot lani, ocenjujejo. Trenutno ni poznanih metod, s katerimi bi se znebili tega škodljivca.

Pod turkiznimi vodami svetovnih oceanov se skrivajo žalostne podobe. Grebeni, ki so nekoč spominjali na pisane podvodne deževne gozdove, so opustošeni. Beljenje koral oziroma t.i. deževnih podvodnih gozdov je zajelo kar 84 % oceanskih grebenov. Gre za najbolj intenziven pojav beljenja koral v zgodovini doslej, opozarjajo znanstveniki. 'Če ne ustavimo segrevanja, bo naša generacija priča izumrtju Velikega koralnega grebena,' so pesimistični.

Dele Jadrana na Hrvaškem so preplavile dih jemajoče formacije nenavadnih bitij. Gre za želatinaste organizme imenovane salpovci, ki se klonirajo, kar jim omogoča eksponentno rast v populacijah v izredno kratkem času. Ustvarjajo kolonije, ki so lahko dolge več metrov. Morskih biologov pojav ne skrbi.

Izdatki za stroške prevoza gospodinjstva vedno bolj udarjajo po žepu. Kot ugotavljajo v novi študiji o prevozni revščini v Sloveniji, za gospodinjstva z nižjimi dohodki izdatki za prevoz pogosto predstavljajo več kot četrtino njihovega proračuna. Avtomobil je v Sloveniji v mnogih primerih nuja ali dobrina, ki ji gospodinjstva dajejo prednost pred drugimi izdatki. Razpršena poselitev in omejena mreža javnega prevoza prebivalce silita v odvisnost od osebnih vozil, ki so veliko finančno breme za gospodinjstva, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Svetovni ledeniki se talijo hitreje kot kadarkoli prej. To ugotovitev potrjuje najobsežnejša znanstvena analiza doslej. Raziskava kaže, da so svetovni ledeniki skupaj izgubili 6500 milijard ton ledu med letoma 2000 in 2023, kar je povzročilo 18 mm dvig globalne morske gladine.

V brazilskem mestu Buriticupu se približno 1200 ljudi vsak dan zbuja v strahu. Ne vedo, ali bodo morali zapustiti svoje domove. Grozi jim, da bodo zaradi grozečih vrtač, ki se vsak dan bolj širijo proti njim, izgubili svoje domove. Globeli vedno bolj ogrožajo njihovo naselje in življenja. Razlog pa: erozija prsti, deforestacija in slabo načrtovana gradbena dela.

Sveti ibis, ki so ga nekoč častili v starem Egiptu, je razprl krila in se iz svoje rodne Afrike razširil po Evropi. Tujerodna vrsta ptic se je, potem ko je pobegnila iz ujetništva, še posebej namnožila v severni Italiji. Naravovarstveniki se bojijo, da bo ogrozila avtohtone vrste. Dolgonogo ptico primerjajo z vsem znano nutrijo – njuni zgodbi sta podobni, saj se obe vrsti izjemno hitro razmnožujeta.

Arktika po novem oddaja več ogljika, kot ga absorbira, je sporočila ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Zakaj je do tega prišlo in kaj to pomeni za globalne vremenske vzorce in lokalne ekosisteme?

Fotograf Christian Åslund je postal priča podnebnih sprememb. V svoj objektiv je na isti lokaciji najprej poustvaril ikonične fotografije izpred približno sto let, potem pa je po 20 letih znova ujel pretresljive prizore pospešenega taljenja ledu. Njegove fotografije prikazujejo neverjeten obseg umika polarnega ledu na Arktiki. Serija fotografij je postala živ dokaz podnebnih sprememb, ki povzročajo pospešeno taljenje ledenikov.

Plantaže mandarin v dolini reke Neretve letos kažejo tragično podobo. Zaradi sredozemske sadne mušice oziroma breskove muhe je namreč tam zgnilo več tisoč ton mandarin. V letošnjem letu tudi v slovenski Istri opažajo velike populacije breskove muhe in posledično tudi črvivost kakija in mandarin.

Se tudi vi kdaj sprašujete, kako zdravo je kolesariti v službo v mestih z veliko prometa? Anja Ilenič, mag. inž. geol. z Laboratorija za kamen, agregat in reciklirane materiale Zavoda za gradbeništvo je za svoje raziskovalno delo na področju onesnaženosti zraka v urbanem okolju prejela nagrado za najboljši znanstveni prispevek. To je hkrati ena prvih raziskav kakovosti zraka v Ljubljani, v katero so bili vključeni v prostovoljci. Povprašali smo jo o tem, kako pametno se je v času prometnih konic odpraviti v službo s kolesom. Kot poudarja, so ugotovili, da so kolesarji predvsem v času popoldanske prometne konice nekoliko bolj izpostavljeni višjim koncentracijam finih trdnih delcev v primerjavi z ostalimi deli dneva. Kljub temu pa to predstavlja minimalno tveganje za izpostavljenost tem delcem, pojasnjuje.

Tuji mediji ugibajo o tem, ali bi lahko Evropo letos zaradi pričakovane La Niñe doletela hujša zima, kot smo je vajeni v zadnjih letih. Naš hišni prognostik pojasnjuje, da so v Evropi vplivi La Nine precej manj izraziti kot v drugih delih sveta. Kljub temu lahko La Niña povzroči hladnejše in bolj snežne zime v severni Evropi, zlasti v Skandinaviji in Veliki Britaniji, medtem ko je južni del Evrope v zimskih mesecih bolj nagnjen k sušnim in toplejšim razmeram. V srednji Evropi, kamor sodi tudi Slovenija, se lahko med La Niño prepletata oba vremenska vzorca. Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da smo imeli v preteklosti v času La Niñe tako razmeroma tople kot mrzle zime, nekatere so bile radodarnejše s snegom, druge manj, spomni.

Ste tudi vi opazili nenavadne prozorne žuželke, ki z dreves padejo na vas? To je primer tujerodne vrste, ki se ji je uspelo v nekaj letih močno razširiti. Še posebej v prestolnici se soočajo z invazijo teh tujerodnih stenic, ki so jih, ker spominjajo na čipko, poimenovali hrastova čipkarka. A za ljudi naj ta, glede na doslej znana dejstva, ne bi bila nevarna. Bolj ogroženi so slovenski gozdovi, saj stenica namreč sesa listni sok hrastovih listov, kar pa povzroči prezgodnje rjavenje hrastovih krošenj. "Kakšen bo dolgoročen vpliv hrastove čipkarke na slovenske gozdove, je zaenkrat težko napovedati, a zaradi velike gostote in velikega potenciala nas upravičeno lahko skrbi," izpostavlja dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je sporočilo veselo novico. Rezultati popisa belih štorkelj so prinesli nove rekorde. Zabeležili so največ gnezdečih parov in poletelih mladičev bele štorklje doslej. Rekordi se nadaljujejo iz leta v leto, saj je bela štorklja vrsta, ki ji, podnebne spremembe koristijo. Ustreza ji vroče in suho podnebje in zaradi milih zim spreminja selitvene vzorce. Naseljuje nova območja in tudi virov hrane ima očitno dovolj. Zato je tako uspešna, pojasnjujejo na DOPPS.

Neprijetni prizori, ko namesto modrine ob pogledu na morsko gladino tam plava sluz, to poletje ne povzročajo preglavic le v slovenskem morju, ampak pestijo tudi druge dele Jadrana. Tudi iz italijanske Ancone poročajo o neprijetnem onesnaženju morja z algami, kar turiste odganja od želene ohladitve v morju. Pojav strokovnjaki pripisujejo tudi naraščajočim temperaturam morja.

Minulo leto je zaznamovalo vroče poletje. V naši okolici so se na hrvaški obali pojavile tudi za človeka neprijetne meduze mesečinke. Koliko pogostejši so dogodki cvetenja meduz v Sredozemskem morju, predvsem v Jadranu, v zadnjih letih? Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Bo meduz, ki povzročijo za človeka neprijeten ožig, vedno več?

V prestolnici je znova udarila peklenska vročina. Razbeljen beton še povečuje občutek vročine in ustvarja toplotne otoke. Mestna občina Ljubljana je začela s študijo toplotnih otokov v prestolnici. Zato so na različnih lokacijah po mestu namestili mrežo 32 merilnikov za merjenje temperature in vlage. Ob prihodu poletja in vročinskih valov je nujno, da prebivalci in obiskovalci Ljubljane poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Vročina ima namreč velik vpliv na počutje, produktivnost, svobodo pri izbiri prostočasnih aktivnosti, predvsem pa na zdravje meščanov.

Minuli mesec je bil po celem svetu najtoplejši zabeleženi junij doslej, je sporočila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Po podatkih službe je sicer od junija lani vsak mesec podrl svoj temperaturni rekord.

Na lani poplavljenih območjih naravovarstveniki pričakujejo obsežno širjenje invazivnih tujerodnih rastlin. Voda je s seboj namreč nosila dele invazivnih rastlin in zato obstaja velika verjetnost, da bodo nastala nova žarišča invazivnih rastlin. Tveganje lahko traja več let, celo desetletij, saj so nekatere med njimi zelo dolgožive.

Strokovna javnost je enotna, da je pojav najbolj nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih le vprašanje časa. V primeru, da njihove ustalitve in razširjanja ne bomo uspeli omejiti, so predvidene posledice lahko obsežne – tako iz vidika ekonomskih škod kot tudi vpliva na ekološke in socialne funkcije gozdov, opozarja dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije. "Zdravje gozdov ni samoumevno. Za to, da bodo naši gozdovi lahko tudi v prihodnosti nudili vse dobrine in storitve, smo odgovorni vsi," poudarja.

Z agrometeorologinjo iz Arsa Andrejo Sušnik smo se pogovarjali o prizorih presušenih tal, ki vedno bolj postajajo stalnica tudi v Evropi. Rapidne suše se v zadnjih letih pojavljajo pogosteje in tudi v regijah, kjer v preteklosti težav s sušo nismo beležili, kot so npr. alpske države in severna Evropa. Kot opozarja, projekcije za prihodnost kažejo, da se bodo pogostost, trajanje in jakost kmetijske suše skladno z naraščanjem temperature zraka in zmanjšanjem skupne količine padavin v 21. stoletju v večjem delu Evrope še naprej povečevali. Hkrati se bo znatno povečala verjetnost vročinskih valov, kar bo dodatno prispevalo k pogostejšim in izrazitejšim poletnim sušam.

Si želite sončne elektrarne pa nimate svoje strehe? Nekateri so se znašli po svoje in v Evropski uniji je mogoče videti kopico dobrih praks, kako se lahko prebivalci vključujejo v zeleni energetski prehod. Nemčijo je zajel val 'solarizacije' balkonov. Sledijo pa ji tudi Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Poljska in Luksemburg.

Številne reke in potoki na Aljaski postajajo rjasto oranžni, kar je najverjetneje posledica taljenja permafrosta, ugotavlja nova študija. Ko se zamrznjena tla pod površjem talijo, iz njih uhajajo minerali, kot je železo. Ti dajejo potokom rjasto oranžno barvo, ki predstavlja tveganje za ekosisteme na Aljaski. Ogrožena bi lahko bila tudi pitna voda in prihodnost ribištva v tej regiji.

Če se res zavedamo, kako naše prehranske odločitve vplivajo na nas in naše okolje, bomo začeli sprejemati bolj zdrave in odgovorne odločitve. In začne se že pri naših nakupovalnih navadah. Če svojih nakupov ne opravljamo zavestno in premišljeno, se lahko zgodi, da bomo precej hrane zavrgli, saj je ne bomo porabili pravočasno. Zavržena hrana pa je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. S ciljem, da zmanjšamo te količine in razvijemo bolj odgovoren odnos do hrane poteka tudi posebna kampanja Zbudi svojo hranozavest.

Južna in vzhodna Afrika sta še vedno v primežu ekstremne suše in vročinskih valov. Podnebna kriza je tako znova udarila po najbolj ranljivih. Kot opozarja Unicef, 45 milijonov otrok v regiji živi v večkratnih in pogosto prepletajočih se krizah, ki jih še poglabljajo podnebne spremembe, vključno z izbruhi kolere ter s podhranjenostjo, sušo in poplavami.

Ptičja gripa je dosegla tudi Antarktiko. Pojav ptičje gripe na oddaljeni Antarktiki je resna grožnja za ranljive populacije pingvinov, so opozorili znanstveniki. Zato so se v strahu za zdravje populacije odpravili na Antarktiko, da bi preverili, ali so kolonije okužene. Optimizem jim vrača ugotovitev, da čeprav so številne ptice pozitivne na ptičjo gripo, ne kažejo simptomov bolezni.

Minulo leto je bilo na globalni ravni leto vremenskih rekordov, bilo je najtoplejše od začetka meteoroloških meritev. To ekstremno leto je opomnik, da moramo zadeve jemati resno in da bomo morali zelo hitro zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, opozarja Gregor Vrtačnik z Arsa.

Na Hrvaškem so zaskrbljeni zaradi najdbe ene izmed najbolj invazivnih vrst školjke v dolini reke Neretve. Školjka trikotničarka pa ni neznanka v naših vodah. Pred več kot desetletjem se je pojavila v Blejskem jezeru in takrat precej prestrašila. Prisotna je tudi v reki Dravi. Pri prenosu tujerodnih vrst je namerno ali nenamerno običajno prisoten človek, glavna načina prenosa sta denimo s čolni in z opremo za ribolov in vodne športe.

Raziskovalci že dlje časa opozarjajo, da je onesnažen zrak 'tihi ubijalec'. Vedno več raziskav kaže, da ima dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalom negativne vplive na zdravje možganov. Britanski raziskovalci so to potrdili z novo, 11 let trajajočo študijo.

V največjem nacionalnem parku v Zimbabveju v zadnjih tednih prevladujejo grozoviti prizori. Zaradi suše je tam namreč poginilo že najmanj 100 slonov. Njihova trupla pa so žalosten pokazatelj vpliva podnebnih sprememb in vremenskega pojava El Nino.

Podnebne spremembe bi lahko povzročile, da bi tudi na območju južne Evrope še v tem desetletju novo zdravstveno grožnjo predstavljala denga. Kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, toplejše temperature namreč povzročajo vedno ugodnejše razmere za komarje, ki prenašajo to bolezen.

Na Antarktiki so ugotovili prve primere ptičje gripe tipa H5N1. Znanstveniki so pojav bolezni 'na koncu sveta' označili za katastrofalen. Skrbi jih, kako se bo virus obnašal med izolirano populacijo pingvinov in drugih divjih živali, ki mu nikoli doslej niso bile izpostavljene. Za zdaj je vpliv virusa na populacije še neznanka.

Bolivijo pesti tako huda suša, da je gladina jezera Titikaka padla na zgodovinski minimum. Po nekaterih ocenah gladina vode tega najvišje ležečega plovnega jezera na svetu vsak teden upade za 1 do 3centimetre. Presihanje jezera pa ima katastrofalne posledice za več milijonov ljudi, ki živijo ob njem.

Nova raziskava razkriva temno skrivnost azijskega otoka Borneo. Kritično ogroženi bornejski orangutani, ki živijo na tem otoku, a so tik pred izumrtjem, so namreč še vedno žrtve nelegalnega pobijanja. Kot ugotavljajo raziskovalci, naj bi se kar v 30 odstotkih vasi na otoku v zadnjih petih do desetih letih kljub strogi prepovedi še vedno pobijalo orangutane. In to v velikem obsegu.

Švicarska akademija znanosti opozarja na dramatično pospeševanje taljenja ledenikov v tej alpski državi. Izračunali so, da so švicarski ledeniki v zadnjih dveh letih izgubili kar deset odstotkov prostornine. Takšno izgubo ledu lahko primerjamo s celotnim obdobjem med letoma 1960 in 1990. Razloga pa vremenski ekstremi in podnebne spremembe.

Zbiralniki ličink, rast v laboratoriju in v zaščitnih kletkah, dokler veliki leščur ne zraste toliko, da je manj ranljiv za pritiske plenilcev. Vse to so posebni ukrepi, s katerimi si na morski biološki postaji Piran prizadevajo za zaščito te kritično ogrožene vrste školjke. Tudi v Sloveniji je namreč doživela tragično usodo kot v Sredozemlju, ko so bile zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, zradirane celotne populacije te velike školjke.

Se, ko se usedete za volan svojega avtomobila, vprašate, ali bi lahko pot opravili drugače? Na kakšen planetu in lastnemu zdravju, ki nima cene, bolj prijazen način? Poznate dejanske stroške motoriziranega prometa – na primer od stroška gradnje prostorsko potratne infrastrukture do stroškov nesreč, onesnaževanja in podnebnih sprememb?

Na Hrvaškem je potapljač pred kratkim ulovil strupeno rdečemorsko plamenko. Ker je invazija njene sorodnice v Karibskem morju povzročila zelo velike težave, se nekateri podobnega scenarija bojijo tudi v Sredozemlju. A dokler gre le za maloštevilna opažanja, je strah pred to tujerodno invazivno vrsto odveč, pojasnjuje dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu.

To poletje so zaznamovali številni vremenski rekordi, med njimi tudi(pre)visoka temperatura oceanov. Nekatera območja v okolici otočja Florida Keys so letos denimo izpostavljena dvakrat večji toplotni obremenitvi, kot je to običajno za ta letni čas. To pa povzroča odmiranje koral, ki so ga letos zabeležili hitreje kot kadar koli doslej, besede znanstvenikov iz Nacionalne uprave za oceane in atmosfero povzema AP. Napovedujejo, da bo pojav verjetno zelo kmalu prizadel karibsko otočje in se razširil na globalno raven. Ocenili so, da je letošnji obseg beljenja brez primere.

Slovenijo je pretreslo divjanje tornada v Ilirski Bistrici. Letošnje poletje tako mineva v znamenju številnih vremenskih ekstremov. Zakaj nastane tornado, kje jih je največ in kakšno vlogo imajo pri tem podnebne spremembe?

O energetskih stiskah se večinoma pogovarjamo pred zimo, redko se spomnimo, da je ta vedno bolj pereča težava tudi poleti. Kot pripoveduje Lidija Živčič iz društva za sonaraven razvoj Focus, se je raziskovanje energetske revščine do nedavnega osredotočalo predvsem na probleme pozimi, ko si ljudje ne morejo privoščiti dovolj ogretega stanovanja. Tako je problem poletne energetske revščine ostajal nekoliko v ozadju, čeprav ocene kažejo, da trenutno skoraj dvakrat več ljudi kot zimska prizadene poletna energetska revščina.

Jennifer Newal je bila dolga leta okoljska znanstvenica. Raziskovala je taljenje ledenikov in spreminjanje morske gladine. Nekega dne pa je začela dvomiti o tem, kaj počne. "Posvetilo se mi je, da nemudoma potrebujemo ukrepe, da potrebujemo aktivno spremembo." Izgubila je voljo za preučevanje posledic podnebnih sprememb in se osredotočila na ukrepe, ki jih potrebujemo za boj s podnebno krizo. A breme izziva je bilo pretežko. Jennifer je ena od oseb, ki trpi za 'eko tesnobo', kroničnim občutkom nemoči in strahu pred pogubnimi podnebnimi posledicami.

Razbeljen beton in peklenske poletne temperature največ težav povzročajo prebivalcem mest. Med njimi je tudi slovenska prestolnica, kjer se je v zadnjih letih število vročinskih valov in mestnih toplotnih otokov izjemno povečalo. Vročinski stres predstavlja grožnjo za zdravje prebivalcev, zato so na Inštitutu za zdravje in okolje skupaj z Mestno občino Ljubljana pripravili preventivno akcijo z nasveti, kako ubežati vročini v mestu.

Življenjsko ogrožajoča vročina bi lahko do leta 2100 prizadela dve milijardi ljudi, ugotavljajo raziskovalci. Katere države so najbolj ogrožene? Globalno segrevanje bo milijarde ljudi pregnalo iz njihove 'podnebne niše', v kateri je človeštvo cvetelo tisočletja, opozarjajo znanstveniki.

Svetovna jezera so vedno bolj izsušena, svarijo znanstveniki. V raziskavi so s pomočjo satelitov spremljali, kako so se v zadnjih tridesetih letih spreminjala jezera po vsem svetu, od Kaspijskega jezera oziroma morja do Velikega slanega jezera. Ugotovitve pa nič kaj obetavne: več kot polovica največjih svetovnih jezer in rezervoarjev se vedno bolj suši. Zato so, kot opozarjajo raziskovalci, na mestu skrbi glede oskrbe z vodo v prihodnosti.

Morske ptice, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo novo bolezen, ki so jo poimenovali plastikoza, imajo brazgotine na prebavilih zaradi dolgotrajnega uživanja plastičnih odpadkov. Znanstveniki iz Naravoslovnega muzeja v Londonu pravijo, da bo povsem nova bolezen plastikoza, ki prizadene prebavni trakt, verjetno prizadela tudi druge vrste ptic, poroča Guardian.

Ljudje nismo edini, ki srečo v ljubezni iščemo tudi s pomočjo hitrih zmenkov. Kot so ugotovili znanstveniki, so morski psi orjaki kljub svojemu mogočnemu imenu in videzu pravi nežni velikani. S krožnimi hitri zmenki si namreč ta zanimiva vrsta išče partnerje, ugotavljajo. Znanstveniki so v posebnem ljubezenskem plesu opazili tudi nežne dotike s plavutmi, kar so označili za presenetljiv način dvorjenja za to samotarsko vrsto.

Morski led na Antarktiki je dosegel novo rekordno nizko raven. Znaša 1,91 milijona kvadratnih kilometrov, kar je najmanj, odkar so obseg ledu v poznih 70. letih prejšnjega stoletja pričeli meriti s sateliti. Znanstveniki pravijo, da manjšanje obsega ledu ne moremo pripisati samo podnebnim spremembam.

Avstralska okoljska ministrica Tanya Plibersek je zavrnila izdajo dovoljenja za začetek novega projekta v lasti rudarskega mogotca Cliva Palmerja v bližini Velikega koralnega grebena v Queenslandu. Ta projekt bi namreč resno ogrozil ekosistem nepogrešljivega bisera na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Okoljevarstveniki so to označili za zgodovinsko odločitev.

Kot ugotavlja nova študija, bi lahko, tudi če bi nam uspelo doseči cilje pariškega podnebnega sporazuma, do leta 2100 izgubili skoraj polovico ledenikov. Če se globalno segrevanje nadaljuje po sedanji stopnji, ki vodi do dviga temperature za 2,7 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, pa bi lahko bile izgube še večje. Izginilo bi lahko kar 68 odstotkov vseh ledenikov.

Previsoke temperature za ta čas vplivajo na rastline in živali. Kažejo se neobičajni pojavi, kot so cvetenje nekaterih rastlin in pojav nekaterih žuželk. Za čebele previsoke temperature v tem času niso ugodne. Ponekod so kmetje že kosili travo, ki raste ob za to ugodnem vremenu. "Povsod je zmeda te zime," pravi agrometeorologinja Andreja Sušnik.

V zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi ostaja vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti veljal kot nekakšna anomalija, sedaj postaja že pravi običaj. Letos so v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenija (DOPPS) opazili že 11 prezimujočih štorkelj, in sicer v Ivančni gorici, Dolenjem jezeru, Logatcu, okolici Pragerskega in Račah, kar je največ doslej.

"Snežna sezona in talilna doba 2022 nista bili naklonjeni ledeniškima krpama pod Triglavom in Skuto, kjer še vztrajata ostanka nekdanjih pravih ledenikov. Še naprej se manjšata, tanjšata ter krčita, zato lahko jima grozi izginotje, z njim pa tudi dragocena voda, ki napaja bližnje planinske koče in dolinske izvire," opozarja Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika. To so prvi rezultati meritev na obeh slovenskih ledenikih pod Triglavom in Skuto.

Letošnje leto je zaznamovala peklenska vročina. A kot vse kaže, kot to poletje opozarjajo tudi mladi podnebni protestniki, je bilo to najverjetneje najhladnejše poletje do konca naših življenj. Zaradi poslabšanja podnebnih sprememb bo 'nevarna vročina' v prihajajočih desetletjih najverjetneje prizadela večino sveta vsaj trikrat pogosteje, kot smo tega navajeni doslej, ugotavlja tudi nova raziskava. In to pod pogojem, da nam uspe doseči zastavljene cilje pariškega podnebnega sporazuma. Sicer bo pogostost ekstremnih temperatur, ki lahko ogrožajo tudi človeška življenja, še toliko večja, svarijo raziskovalci.