podnebni cilj

Letošnje leto bi lahko bilo med najtoplejšimi leti doslej, ne bo pa preseglo lanskega rekordnega najtoplejšega leta v zgodovini meritev, je sporočila Mednarodna meteorološka agencija. Opozorila je, da bo v prihodnjih letih praktično nemogoče omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija brez občasnega preseganja tega cilja. Da svetu ni uspelo ohraniti zaveze iz pariškega sporazuma, je moralni neuspeh in smrtonosna malomarnost, je v nagovoru na vrhu voditeljev pred začetkom podnebne konference ZN v Belemu dejal generalni sekretar ZN Guterres.

Študentska prehrana trenutno podlega predvsem tržnim pritiskom, opozarjajo v mladinski organizaciji Iskra in okoljski organizaciji Focus. Študenti imajo pogosto plitke žepe in številne obveznosti, zaradi česar, kljub temu, da razmišljajo o trajnostni prehrani, te velikokrat ne uživajo. "Če želimo spodbujati kakovostno izobraževanje za bodoče strokovnjake, je treba nuditi tudi hrano, ki bo zdrava tako za njih kot tudi za okolje. To je ključnega pomena za kakovost življenja in odgovornost do sedanjih in prihodnjih generacij," poudarja Živa Kavka Gobbo iz Focusa.

Najlažje je zbrati denar za revne države, ki ga potem preko projektov vračajo podjetjem razvitih držav, razmišlja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Letos se na COP29 v še eni naftni državi podnebni pogovori vrtijo okoli denarja. In s tem okrog posledic podnebnih sprememb, o bistvu – vzrokih pa morda naslednje leto. Če sploh kdaj, opozarja. Vsako leto se vrstijo podnebne konference s podobno dramaturgijo. Podnebna pogajanja pa nimajo več kaj dosti opraviti s podnebno znanostjo, ugotavlja.

Podnebni aktivisti iz skupine Tire Extinguishers so v Edinburghu udarili po terencih. Kot trdijo, so terenci zaradi enormnih izpustov neposredno povezani z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so bile smrtonosne poplave v Španiji. Tako so iz solidarnosti z žrtvami poplav v Valencii pripravili protestno akcijo. Terence, ki so se znašli na njihovi poti, so porisali s sloganom: Ti avtomobili ubijajo Valencijčane.

Združeni narodi in Svetovna meteorološka organizacija sta izdala novo poročilo o naraščajočem dvigu morske gladine, ki ga pospešuje segrevanje Zemlje ter taljenje ledenih plošč in ledenikov, poroča AP. Predstavnik Združenih narodov Antonio Guterres je poročilo pospremil z besedami, da gori še en rdeč alarm, ki nas neumorno poziva, da rešimo naša morja in oceane.

Zaznamujemo dan Zemlje. To je pravi dan, da se vprašamo, kako lahko tudi sami doprinesemo delček k boljši kondiciji našega planeta. Za začetek lahko izmerimo ogljični odtis in premislimo, kako bi ga lahko zmanjšali.

Poslanci so sprejeli novo zakonodajo EU o obnovi narave, ki bo prispevala k obnovi degradiranih ekosistemov v kopenskih in morskih habitatih držav članic. "Danes je za Evropo poseben dan, saj zaznamuje premik od zaščite in varstva narave do njene obnove," je eden izmed odzivov na to prelomno odločitev. Živeti v neokrnjeni naravi je pravica vseh evropskih državljanov, pa poudarjajo v stranki Vesna.

Združeni arabski emirati, ki so gostili zadnjo podnebno konferenco ZN, so s prihodnjima gostiteljema, Azerbajdžanom in Brazilijo, oblikovali tako imenovano partnerstvo trojice držav. Cilj partnerstva je povečati ukrepe in ambicije za ohranitev cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

V času nedavnih pogajanj ZN o podnebnih spremembah v Dubaju so skoraj vsak dan podelili tudi prav posebne nagrade. Okoljske nevladne organizacije, ki so spremljale pogajanja, so namreč glasovale za države, za katere so ocenile, da so naredile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi preprečile napredek v pogajanjih v zadnjih dneh pogovorov. Tiste, ki so prejele največ glasov, so postale "fosil dneva". Naziv največjega in najslabšega "fosila" na letošnjih podnebnih pogajanjih pa so že drugo leto zapored podelili ZDA.

Začenja se podnebna konferenca Združenih narodov Cop28 v Dubaju. Pričakovanja pred konferenco so kot vsako leto visoka, že pred samim začetkom pa se je luksuzno prizorišče tokratnih podnebnih pogajanj znašlo v vrtincu 'okolju neprijaznih' obtožb zaradi sumov o močni prisotnosti in vplivu naftnih lobijev.

"Brez miru na Zemlji ne bo učinkovite podnebne politike," je preko video nagovora na podnebni konferenci COP27 posvaril ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, ki je opozoril, da države ne morejo skrbeti za okolje in reševanje podnebne krize, medtem ko se ukvarjajo s svojo lastno varnostjo in obrambo. In prav na račun vojne v Ukrajini so naftna podjetja močno zvišala svoje dobičke, kar je katastrofalna novica za planet, ki se zaradi fosilnih goriv segreva. Za nameček pa so lobisti za fosilna goriva preplavili podnebno konferenco COP27.

Norveška se v boj proti onesnaženju in podnebni krizi podaja s trajnostnim javnim prometom. V Oslu bodo po ulicah v roku treh let vozili le še električni avtobusi. Kot računajo, bodo tako prvi na svetu uvedli povsem električen javni transport. Norveška prestolnica upa, da bo ta cilj dosegla do konca leta 2023 kot del svojega načrta, da do leta 2030 postane prvo mesto na svetu povsem brez emisij.

"Čas se izteka", opozarja na tisoče tekačev, kolesarjev in celo mornarjev, ki so se pridružili mednarodni podnebni štafeti. Ta namreč potuje iz škotskega Glasgowa v Šarm el Šejk v Egiptu, na tej poti pa prečka tudi Slovenijo. Gre za akcijo, s katero želijo okoljevarstveniki opozoriti na vse bolj realno okoljsko krizo in podnebne spremembe.

Bi pustili dobro plačano službo, o kateri ste sanjali že kot otrok, ker bi bila v nasprotju z vašimi vrednotami? Pogovarjali smo se z britanskim pilotom, ki je naredil prav to in postal goreč okoljski aktivist. Zdaj si prizadeva, da bi spremenili letalsko industrijo in jo naredili okolju prijaznejšo.

Mednarodna organizacija za civilno letalstvo, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, si je zadala ambiciozen cilj. Kot so sporočili, si bo Sektor civilnega letalstva prizadeval do leta 2050 doseči neto ničelne izpuste toplogrednih plinov.

Taljenje ogromnih ledenih območij, spremembe v oceanskih tokovih in segrevanje območij s permafrostom so morda že presegli točko nepopravljivih sprememb. Po obsežni študiji je podnebna kriza pripeljala svet na rob številnih 'katastrofalnih' prelomnih točk. Kaže, da je pet nevarnih prelomnih točk morda že preseženih zaradi globalnega segrevanja za 1,1 stopinje Celzija, ki ga je doslej povzročilo človeštvo.

Mathias Schmelzer je ekonomski zgodovinar in podnebni aktivist, podoktorski raziskovalec na Univerzi Friedricha Schillerja v Jeni in Laboratorija za novo ekonomijo. Med drugim se ukvarja s politično ekonomijo kapitalizma, družbeno in okoljsko zgodovino, podnebnimi katastrofami in alternativnimi pristopi h gospodarstvu. "Odrast je kritika trenutnega ekonomsko družbenega sistema in predstavlja nabor ukrepov, s katerimi se lahko uspešno upremo izumrtju." Doda, da smo že globoko v podnebni krizi, zato se se moramo angažirati vsi, sicer se razmere ne bodo spremenile oziroma bo le še slabše. Njegova najnovejša knjiga nosi naslov Prihodnost je odrast (angl. 'Future is degrowth'). Konec junija je predaval na Mednarodni poletni šoli politične ekologije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Odrast (angl. degrowth) je načrtno zmanjševanje potrošnje in proizvodnje, izkoriščanja naravnih virov, namenjenih povrnitvi življenja v ravnovesje z okoljem. Zmanjšuje neenakost in veča blaginjo ljudi. Izziva BDP kot najpomembnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi in s tem tudi kapitalizem, ki je družbena ureditev vse pogostejših gospodarskih kriz, uničenja planeta in njegovih virov v imenu rasti. Predlaga okvir za prehod na nižjo in trajnostno raven proizvodnje in potrošnje, torej krčenje gospodarstva. Prihodek in materialno udobje se bosta na tej poti pri številnih zmanjšala, vendar je cilj, da tega ne doživimo kot izgubo blagostanja. Smo sposobni z manj živeti bolje?

Evropska komisija je predstavila predloge za obnovitev prizadetih ekosistemov in evropske narave, vse od kmetijskih površin do morij, gozdov in urbanih območij. Predstavila pa je tudi predlog zakonodaje za zmanjšanje skupne uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030.

Slovenija se zaradi svoje geografske lege segreva bolj od globalnega povprečja, so opozorili ob Okoljskem dnevu gospodarstva, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Udeleženci dogodka so se strinjali, da moramo pospešiti prehod v nizkoogljično družbo, več vlagati v raziskave in razvoj ter podpreti inovacije in prehod na nove tehnologije.

Na današnji dan obeležujemo svetovni dan pravične trgovine. Ta letos v ospredje postavlja podnebno pravičnost. Kot so pojasnili v nevladni organizaciji Focus, je cilj pravične trgovine zagotoviti pravične, vključujoče in trajnostne rešitve za ljudi, ki trpijo zaradi posledic podnebne krize, in hkrati odpraviti temeljne vzroke podnebnih sprememb.

Izsekavanje amazonskega pragozda je aprila doseglo rekordno raven. Ta mesec je bila namreč izsekana skoraj dvakrat večja površina gozdov kot aprila lani. Okoljske aktiviste skrbi, da se stopnja deforestacije v pljučih sveta stopnjuje z nezaslišano hitrostjo. To je namreč že tretji neslavni mesečni rekord letos, in to kljub zavezam svetovnih voditeljev na lanskem COP26, da bo svet ustavil deforestacijo.

Na družbenih omrežjih razburja nenavadna ideja, ki jo je navdihnila svetovna pandemija covida-19. Skupina študentov iz Velike Britanije je predstavila novo možno rešitev za zmanjšanje emisij metana, močnega toplogrednega plina, pri govedoreji. Zamislili so si, da bi lahko izpuste metana, ki jih povzroča govedo, uravnavali oziroma zmanjšali s posebnimi obraznimi maskami za govedo. Za idejo so dobili nagrado v vrednosti skoraj 60.000 evrov, ki jo bodo namenili za dodaten razvoj maske. Ideja pa je na družbenih omrežjih razburila številne uporabnike, ki poudarjajo, da je edina prava pot zmanjšanje količine mesa, ki ga zaužijemo, in ne omejevanje svobode živalim.

Smo na razpotju – zdaj ali nikoli. Če se želimo izogniti podnebni katastrofi, moramo ukrepati takoj, je v svojem zadnjem poročilu opozoril Mednarodni panel za podnebne spremembe. Za prihodnost, ki bo vredna življenja, morajo globalni izpusti toplogrednih plinov nehati rasti pred 2025. Po tem letu pa mora slediti njihovo hitro zmanjševanje, opozarjajo. Najhujši podnebni katastrofi se še lahko izognemo, a le z opuščanjem fosilnih goriv in takojšnjim prehodom v nizkoogljično družbo.

Za vas smo zbrali nekaj dobrih okoljskih novic leta, ki se je poslovilo. Kljub temu, da doživljamo podnebno krizo, so nas v letu 2021 razveselile tudi nekatere pozitivne in navdušujoče novice, ki zbujajo upanje za prihodnost.

Vseslovenska akcija sajenja medovitih rastlin, ki bo potekala 26. marca 2022, ima vedno več podpornikov. Doslej se je namreč vanjo vključilo skoraj 50 partnerjev iz več kot 15 držav, so sporočili iz Čebelarske zveze Slovenije, ki si želi do leta 2030 v Sloveniji posaditi dva milijona medovitih rastlin.

Kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe? Kaj lahko glede na različne scenarije pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj bi morali narediti, da omilimo podnebne spremembe? O tem smo se pogovarjali s fizikom dr. Martinom Čopičem, ki se že vrsto let ukvarja tudi s toplogrednimi plini in podnebnimi spremembami. Gre za globalni problem, zato je treba opustiti fosilna goriva povsod, pravi. Prehod v brezogljično družbo namreč ni ekonomsko vprašanje, pač pa vprašanje preživetja civilizacije.

Slovenija, Češka, Madžarska in Poljska so se med državami EU najslabše odrezale na lestvici indeksa uspešnosti v boju proti podnebnim spremembam 2022. Slovenija je v kategoriji izpustov toplogrednih plinov ocenjena z oceno 'zelo nizko', na področju obnovljivih virov energije in rabe energije z oceno 'nizko', na področju podnebne politike pa so bile naše ambicije ocenjene kot 'srednje', so sporočili iz Umanotere. Medtem skrbijo neambiciozne nacionalne zaveze za zmanjšanje emisij CO2, ki so jih države predstavile na podnebni konferenci v Glasgowu, ki ne bodo dovolj za dosego cilja 1,5 stopinje. Trenutni načrti blaženja podnebnih sprememb svet postavljajo na pot k segrevanju ozračja za 2,7 stopinje Celzija do konca stoletja, ugotavljajo Združeni narodi.

S svetovno uveljavljeno klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj smo se pogovarjali o izplenu prvega tedna podnebne konference v Glasgowu. Kot ocenjuje, je bila retorika svetovnih voditeljev, čeprav gre verjetno deloma tudi za 'kamera efekt', neverjetno spodbudna. A retorika nas seveda ne sme zavesti, eno so obljube, drugo pa dejanja. Kot poudarja, gre za pomemben trenutek, ki ga ne smemo zamuditi. V nasprotju s preteklostjo so tokrat zaradi reševanja covidne krize sproščene milijarde, ki naj hkrati postanejo naložbe za podnebno boljšo prihodnost, poziva. Izpostavlja, kako pomemben je dogovor o skladu za revnejše države, na katerega nikakor ne smemo gledati kot na pomoč ljudem v Afriki, ampak kot na investicijo vase. V našem interesu je, da Afrika dobi zeleno energijo – če se bo namreč ta začela ogrevati na fosilna goriva, bomo pogubljeni, svari.

"Morska gladina se je občutno dvignila, poplavljanje morja je postalo stalnica. Slana voda vdira v podtalnico in uničuje stavbe. Prebivalci obmorskih mest so se v bitki z morjem predali in se odselili, kmetovalci so izgubili pomembne obdelovalne površine. Nekoč slavnih solin ni več." To je podoba Pirana ob koncu stoletja v sklopu razstave na Vroči strani Alp, če ne bomo ukrepali, svarijo v Umanoteri. In kako resno svetovni voditelji mislijo z reševanjem podnebne krize, se bo izkazalo na podnebni konferenci COP26, ki se začenja v Glasgowu.

Do leta 2030 se mora zapreti 3.000 elektrarn na premog, če želimo doseči podnebne cilje, kaže novo poročilo podnebnega think tanka Transition Zero. Avtorji raziskave poudarjajo, da mora levji delež na poti k temu cilju prispevati Kitajska, največja onesnaževalka, ki skuri toliko premoga kot ves svet skupaj. Kitajska je pred COP26 objavila načrt, ki pa je prejel številne kritike strokovne javnosti, saj predvideva naraščanje emisij do leta 2030 in njihovo manjšanje do leta 2060. Znanstveniki poudarjajo, da bo takrat prepozno. Kitajski predsednik je po pritiskih obljubil, da se bo v Glasgowu pojavil virtualno.

Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) napoveduje, da bi lahko katastrofalne poplave, ki smo jim bili v Evropi priča to poletje, postale  ne le dogodek, ki se zgodi enkrat na sto let, ampak kar letni pojav. Poleg tega naj bi gladina morja narasla za 84 centimetrov do konca tega stoletja, pa še to pod pogojem, da nam uspe doseči cilje Pariškega podnebnega sporazuma. Trenutno kaže, da je ta scenarij težko dosegljiv. Nizozemska je država, ki ima več desetletij dolgo tradicijo veličastne visokotehnološke protipoplavne zaščite in nadzorovanja poplav. Pred podnebno konferenco v Glasgowu so predstavili, kako se tam soočajo s podnebnimi spremembami in kaj se lahko v teh časih od njih naučijo druge države?

Slovenija bo po ugotovitvah IJS dosegla dva od treh obvezujočih ciljev na poti do podnebne dejavnosti, in sicer na področju emisij neETS in na področju energetske učinkovitosti. Ne bo pa dosegla cilja na področju obnovljivih virov energije. In čeprav je to seveda spodbudno, so bili "cilji za leto 2020 premalo ambiciozni, saj so bili zastavljeni v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše in hitrejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi," ocenjujejo na IJS. Do ciljev, katerih izpolnjevanje smo si zadali do leta 2030, pa so kritični v društvu za sonaraven razvoj Focus, saj je večina nujnih ukrepov preloženih na obdobje po letu 2030, opozarjajo.

Skupina podnebnih aktivistov v Berlinu že od konca avgusta gladovno stavka, s čimer želijo oblasti spodbuditi k bolj odločnemu podnebnemu ukrepanju. Od šestih aktivistov, ki stavkajo pred poslopjem nemškega parlamenta, sta sicer dva že pristala v bolnišnici. Naj zaključijo svoj gladovni protest, je protestnike pozval tudi Greenpeace.

Državni zbor je potrdil Resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji, s katero si je Slovenija zastavila jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost. V razpravi je bilo sicer v ospredju vprašanje jedrske energije, saj so koalicijske poslanske skupine podale dopolnilo o jedrski energiji. V opoziciji pa so opozorili, da dopolnilo po tihem državo zavezuje jedrski energiji. Poudarili so, da je strategija okoljski in ne energetski dokument.

O tem, ali lahko Slovenija postane podnebno nevtralna in kako nam lahko to uspe, smo govorili s Katarino Trstenjak in Matjažem Česnom iz Instituta Jožef Stefan. Čeprav številke pri nas kažejo na zmanjševanje emisij, to še ne pomeni dolgoročnega obvladovanja. Prehod v podnebno nevtralnost zahteva zmanjšanje emisij na minimum. Med drugim to pomeni popolno opustitev fosilnih goriv. A miselnost, da je za doseganje podnebne nevtralnosti dovolj le sprememba energenta, je napačna in nezadostna. Izjemno pomembni so tudi ukrepi krožnega gospodarstva, tehnološki razvoj oz. inovacije in digitalizacija ter človeški viri. Tudi ljudje pa bomo morali spremeniti svoje navade oz. način, kako stvari počnemo, pravita sogovornika.

Svet je, upoštevaje vse doslej sprejete ukrepe za zaščito podnebja, na poti do globalnega segrevanja ozračja za 2,4 stopinje Celzija do konca stoletja. To je nad zastavljeno mejo dveh stopinj, ki jo predpisuje pariški sporazum, in občutno nad še bolj zaželeno mejo 1,5 stopinje, kaže nova raziskava.

Dinamika inovacij na področju okolju prijaznih energetskih rešitev se je upočasnila, v zadnjem poročilu ugotavljata Evropski patentni urad in Mednarodna agencija za energijo. Od leta 2017 naprej je tako povprečni letni prirast patentov v tem sektorju glede na obdobje med letoma 2000 in 2013 upadel z 12,5 odstotka na tri odstotke.

Evropa si je zadala ambiciozen podnebni cilj, da bo do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Finsko mesto Lahti, zelena prestolnica Evrope za leto 2021, je na obetajoči poti, da bo ta cilj dosegla kar 25 let pred rokom. Kaj počnejo prav in kaj se lahko druga mesta naučijo od njih?

Amazon je napovedal vlaganja v devet novih projektov, ki bodo delovali na vetrno in sončno energijo. Nove naložbe načrtujejo v ZDA, Kanadi, Španiji, na Švedskem in v Veliki Britaniji.

Obdobje med letoma 2015 in 2019 je bila najtoplejša petletka, odkar so pred 150 leti začeli beležiti temperature, je svetovna meteorološka organizacija (WMO) zapisala v svojem poročilu. Povprečne temperature so bile za 0,2 stopinje Celzija višje kot v prejšnjih petih letih in za 1,1 stopinje Celzija višje kot v predindustrijskem obdobju.

Londonska policija je s kordonom preprečila podnebnim aktivistom, da bi z uporabo dronov blokirali letalski promet na letališču Heathrow. Akcijo protestnikov, ki želijo preprečiti izgradnjo tretje letališke steze in znižati škodljive izpuste, naj bi onemogočili tudi z motilci signala.

Ministrstvo za okolje in prostor je v enomesečno javno obravnavo podalo predlog zakona o podnebni politiki, katerega glavni cilj je doseči ogljično nevtralnost do leta 2050.

Več kot 40 različnih organizacij vlado poziva, naj podnebne spremembe prepozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. "Podnebne krize ne bomo rešili, če je ne bomo obravnavali kot krizo," je prepričana direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU do začetka leta poslati v Bruselj, je najslabše pripravljen prav slovenski. Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050, ugotavlja poročilo fundacije European Climate Foundation. Ministrstvo je priznalo, da so oddali slabši osnutek tudi zato, da se izognemo finančnim sankcijam.

Da se izognemo črnim scenarijem in zagotovimo obstanek življenja na planetu, po izračunih EU v naslednjih desetih letih potrebujemo približno 180 dodatnih milijard evrov letno, kot jih zagotavlja evropski proračun. Kot opozarja Evropska komisija, je znesek previsok, da bi ga v celoti pokrila javna blagajna, zato mora ključno vlogo odigrati tudi zasebni sektor z vlaganjem v 'zelene investicije'.

Mladi za podnebno pravičnost so novinarje ’zaprli’ v časovno kapsulo. V žgoči sobi, v kateri so z resnimi obrazi, ker je naš položaj namreč ekstremno resen, na odru sedeli mladi, je temperatura dosegla 40 stopinj Celzija. "Takšna bo naša prihodnost, če ostanemo tiho. Nevzdržna!" pred prvim slovenskim podnebnim protestom pravijo mladi borci za ohranitev življenja na našem planetu.

"Pozabljamo, da Zemljo prav malo briga BDP na prebivalca ali razvitost robotike. Ko ne bo več zmogla obremenitev, bo poskrbela in deloma že skrbi, da bomo imeli tudi mi probleme." To so besede 18-letne Mete, ki se je pridružila iniciativi Mladi za podnebno pravičnost. S članico iniciative, 22-letno Aljo smo se pogovarjali o nujnosti takojšnjega in pravičnega reševanja okoljske krize. To pa je vse prej kot le naslavljanje podnebnih sprememb.

Raziskava je pokazala, da bogate države močno zaostajajo za svojo zavezo, v skladu s katero naj bi do leta 2020 državam v razvoju zagotovile 100 milijard dolarjev letno za prilagajanje na podnebne spremembe. Lani so najbogatejše države revnim za energetske projekte namenile le 10 milijard dolarjev.

Zadnje opozorilo. Svet je izgubil kompas. Idioti, ukrepajte takoj. To je le nekaj jasnih in močnih sporočil, ki sledijo objavi posebnega poročila o omejitvi globalnega segrevanja. Svet je trenutno na poti, da se segreje celo za dve do tri stopinje Celzija, in to pomeni tveganje za ekstremne vremenske pojave. A okno priložnosti še ni povsem zaprto.

"Nekoč je bila naša vas zeleni raj, porasel z riževimi polji. Zdaj pa je voda slana in drevesa so mrtva. Srce me boli, ko pomislim, da bom moral zapustiti svoj dom," pripoveduje Saber Saladas iz Bangladeša. On in njegova družina sta le peščica od več kot 800 milijonov ljudi na svetu, ki so ogroženi zaradi naraščajoče gladine morja in jim preti, da postanejo podnebni begunci.