podnebna kriza

V zadnjem času znanstveniki rešitev za skladiščenje toplogrednega ogljikovega dioksida iščejo tudi na morskem dnu, morska trava je namreč celo bolj učinkovita v boju proti ogljikovemu dioksidu kot deževni gozdovi. Zato so na Nizozemskem prišli na idejo o farmah morske trave, ki bi lahko imele dolgoročen pozitiven vpliv na ekosistem in prilagajanje na podnebne spremembe. Julija so zabeležili prvo žetev iz tovrstne zelene morske farme North Sea Farm 1.

Suša deset milijonov ljudi po vsem svetu potiska na rob lakote. To je napoved globalne krize, ki se s podnebnimi spremembami hitro poglablja, so črnogledi znanstveniki. Več kot 90 milijonov ljudi v vzhodni in južni Afriki se sooča s hudo lakoto po rekordni suši. Na mnogih območjih je suša povzročila obsežno propadanje pridelka in pogin živine. V Somaliji četrtino prebivalstva zdaj ogroža lakota, vsaj milijon ljudi pa je bilo zaradi ekstremnih vremenskih razmer razseljenih.

Junija 2019 je splet preplavila fotografija haskijev, ki 'hodijo' po vodi. Podnebni znanstvenik Steffen Olsen je posnel to osupljivo fotografijo haskijev. Zdi se, da psi hodijo po vodi, a gre za iluzijo. Fotografija pa je hitro postala viralna. Razkrila je resničnost podnebnih sprememb in hitrost taljenja ledu na Grenlandiji. Olsen se danes, ko se je podnebna kriza še poglobila, spominja trenutka, ko je posnel ikonično fotografijo.

Poplave, neurja, vročinski valovi. Ekstremni vremenski dogodki, ki jim je botrovala podnebna kriza, so med letoma 1993 in 2022 po svetu povzročili več kot 765.000 smrtnih žrtev. Kot ugotavlja Indeks podnebnega tveganja Germanwatch, so kar tri evropske države na vrhu seznama tistih, ki so jih ekstremne vremenske razmere najbolj prizadele. To so Grčija, Španija in Italija.

Aljaska bo nadaljevala s sporno prakso streljanja medvedov in volkov iz zraka. To naj bi bil ukrep za nadzor populacije, katerega namen je povečati število čred severnih jelenov in losov, čeprav stroka dvomi o učinkovitosti in etičnosti. Okoljevarstvene skupine, ki nasprotujejo ukrepu, so ga označile za barbarsko prakso streljanja divjih živali iz helikopterjev.

Ko je leta 1815 leti izbruhnil ognjenik Tambora, je svet zajela katastrofalna lakota. Oblak vulkanskega pepela in plinov se je dvigal do 50 kilometrov visoko, zaradi česar so se temperature po svetu v povprečju znižale od 0,4 do 0,7 stopinj Celzija. Sledilo je leto brez poletja. In znanstveniki svarijo pred možnostjo novega izbruha velikega obsega. Možnost za to je 1:6, svari podnebni znanstvenik Markus Stoffel iz Univerze v Ženevi.

November je minil v znamenju volitev v ZDA, ki so med podnebnimi znanstveniki zasejale še dodaten pesimizem. Zmaga Trumpa je poraz za naš planet, so prepričani številni podnebni strokovnjaki. Kar je že jasno je, da bo Trumpov minister za energijo kritik boja proti podnebnim spremembam.

Najlažje je zbrati denar za revne države, ki ga potem preko projektov vračajo podjetjem razvitih držav, razmišlja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Letos se na COP29 v še eni naftni državi podnebni pogovori vrtijo okoli denarja. In s tem okrog posledic podnebnih sprememb, o bistvu – vzrokih pa morda naslednje leto. Če sploh kdaj, opozarja. Vsako leto se vrstijo podnebne konference s podobno dramaturgijo. Podnebna pogajanja pa nimajo več kaj dosti opraviti s podnebno znanostjo, ugotavlja.

Startup v Švici je dobil zeleno luč za pilotni projekt t.i. solarne železnice. Razvili so odstranljiv sistem za namestitev sončnih kolektorjev na železniške tire. Po dolgih zamudah bodo pilotni fotovoltaični sistem naslednjo pomlad končno preizkusili na eni izmed prog.

Afrika je še vedno v kripljih hude suše. Posledično na območjih, kjer že tako vlada pomanjkanje, ni več hrane. Zimbabve in Namibija sta tako sprejela odločitev, da bodo pobili na stotine slonov, da bi nahranili prestradane prebivalce južnoafriških držav, ki se soočajo s peklensko sušo.

Sicilija je še vedno v primežu peklenske suše, ki je ne prekine niti kapljica dežja. Med kmetovalci se širi obup. So na robu preživetja, bojijo pa se, da se bodo morali posloviti od svoje drobnice. Zaradi pomanjkanja vode in hrane namreč ne morejo več skrbeti za živali. Največji otok v Sredozemlju se spopada z najhujšo sušo v zadnjih 20 letih.

"Običajno si na dopustu damo duška in bolj pozabimo na trajnostne navade, ki so sicer morda že del vsakdana. In ravno zato je pogosto naš negativen vpliv na okolje na počitnicah še večji kot sicer," opozarja Gaja Brecelj iz Umanotere. Kot izpostavlja, nas že samo stanje okolje vedno bolj opozarja na to, da moramo o njem razmišljati. Lani poleti smo imeli v Sloveniji rekordne poplave, leto pred tem rekordne požare, julijske dni pa je zaznamovalo kuhanje v vročinskem valu z rekordnimi temperaturami morja.

"Javnost se tega, da podnebna kriza vpliva na naše zdravje, večinoma še ne zaveda, vendar pa se tega vse bolj zavedamo zdravniki," opozarja nizozemski zdravnik, ki je svojo kariero posvetil vplivu okoljskih in podnebnih vzrokov na zdravje ljudi. Pripoveduje o novih boleznih, ki so doslej 'spale', nevarnosti ostankov farmacevtskih sredstev v vodi, izgubi biodiverzitete in s tem povezanih naravnih virov. Kateri pacienti bodo v prihodnosti zaradi podnebne krize pogostejši v čakalnicah zdravstvenih domov? Po svetu zaradi okoljskih in podnebnih vplivov vsake tri ure umre potniško letalo, polno otrok, mlajših od pet let, svari. Čeprav je delež žrtev v Evropi veliko manjši, ob takšnih številkah ne moremo ostati ravnodušni, poudarja.

Številne reke in potoki na Aljaski postajajo rjasto oranžni, kar je najverjetneje posledica taljenja permafrosta, ugotavlja nova študija. Ko se zamrznjena tla pod površjem talijo, iz njih uhajajo minerali, kot je železo. Ti dajejo potokom rjasto oranžno barvo, ki predstavlja tveganje za ekosisteme na Aljaski. Ogrožena bi lahko bila tudi pitna voda in prihodnost ribištva v tej regiji.

Poročali smo o tem, da podnebne spremembe grozijo sladkorju in čokoladi, zdaj pa se je na seznamu 'žrtev' znašel tudi tobak. Kot posledica močnega El Nina imajo namreč pridelovalci tobaka v Zimbabveju slab pridelek. To jih postavlja v ranljiv položaj, nekateri naj bi izgubili več kot 20 odstotkov prihodkov in številni bodo za preživetje odvisni od pomoči.

Južna in vzhodna Afrika sta še vedno v primežu ekstremne suše in vročinskih valov. Podnebna kriza je tako znova udarila po najbolj ranljivih. Kot opozarja Unicef, 45 milijonov otrok v regiji živi v večkratnih in pogosto prepletajočih se krizah, ki jih še poglabljajo podnebne spremembe, vključno z izbruhi kolere ter s podhranjenostjo, sušo in poplavami.

Polarni medvedi se težko prilagajajo podnebni krizi, ki je 'stopila' led, ki jim predstavlja ključ za preživetje, saj ga uporabljajo za lovljenje hrane. Nova raziskava populacije belih velikanov v Kanadi ugotavlja, da se polarni medvedi težko prilagajajo preživetju več časa na kopnem.

Združeni arabski emirati, ki so gostili zadnjo podnebno konferenco ZN, so s prihodnjima gostiteljema, Azerbajdžanom in Brazilijo, oblikovali tako imenovano partnerstvo trojice držav. Cilj partnerstva je povečati ukrepe in ambicije za ohranitev cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

Med žrtvami podnebne krize bi lahko bile tudi sladkarije. Potem ko je, kot smo že poročali, poskočila cena sladkorja, je zaradi močnega deževja v državah pridelovalkah v nebo ušla tudi cena kakava. Za ekstremno vreme pa znanstveniki prst uperjajo proti močnemu El Ninu. 'Čokoladni' velikani ne izključujejo podražitev čokolade.

Poslovili smo se od leta, ki je prineslo številne pretrese, ki so bili posledica divjanja narave. Združeni narodi pa za letos niso nič bolj optimistični. V okviru letnega gospodarskega poročila namreč svarijo pred podnebno krizo. V napovedih za leto 2024 opozarjajo na dodaten porast podnebnih katastrof, naraščanje cen hrane in ekstremno vreme.

Vse kaže, da bo po kavi, avokadu, pivu, tekili in prosecu ogrožena še ena priljubljena razvada – sladkarije. Podnebna kriza namreč vpliva tudi na pridelek sladkorja, ki se je zato na trgu že močno podražil. Cene sladkorja so bile lani namreč najvišje v zadnjih 12 letih, to pa se ponekod že pozna tudi na cenah sladkarij na trgu.

Podnebne spremembe bi lahko dramatično zmanjšale življenje v najglobljih delih naših oceanov, ki jih še doseže sončna svetloba, opozarjajo znanstveniki. Globalno segrevanje bi lahko povzročilo, da se bo življenje v tako imenovanem 'območju somraka' do konca stoletja zmanjšalo za kar 40 odstotkov, kažejo nove raziskave. A to območje opravlja ključno okoljsko funkcijo, saj deluje kot ponor ogljika.

V času nedavnih pogajanj ZN o podnebnih spremembah v Dubaju so skoraj vsak dan podelili tudi prav posebne nagrade. Okoljske nevladne organizacije, ki so spremljale pogajanja, so namreč glasovale za države, za katere so ocenile, da so naredile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi preprečile napredek v pogajanjih v zadnjih dneh pogovorov. Tiste, ki so prejele največ glasov, so postale "fosil dneva". Naziv največjega in najslabšega "fosila" na letošnjih podnebnih pogajanjih pa so že drugo leto zapored podelili ZDA.

Poletje na južni polobli se ni še niti začelo, a Brazilija se letos dobesedno tali v krempljih že osmega vročinskega vala. Temperature so se povzpele na nevarno raven, peklenske temperature v državi pa so se znašle v središču pozornosti potem, ko je na koncertu priljubljene ameriške pevke Taylor Swift zaradi ekstremne vročine umrla oboževalka.

Vrček piva čez nekaj let morda ne bo več takšnega okusa in vonja, kot ste ga vajeni. Podnebna kriza že danes spreminja okus in kakovost evropskega piva, svarijo znanstveniki. Količina in kakovost hmelja bosta namreč do leta 2050 pomembno padali, če se pridelovalci ne prilagodijo na višje temperature, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Največji padec v količini pridelanega hmelja v Evropi so raziskovalci zaznali prav v celjski regiji.

Jennifer Newal je bila dolga leta okoljska znanstvenica. Raziskovala je taljenje ledenikov in spreminjanje morske gladine. Nekega dne pa je začela dvomiti o tem, kaj počne. "Posvetilo se mi je, da nemudoma potrebujemo ukrepe, da potrebujemo aktivno spremembo." Izgubila je voljo za preučevanje posledic podnebnih sprememb in se osredotočila na ukrepe, ki jih potrebujemo za boj s podnebno krizo. A breme izziva je bilo pretežko. Jennifer je ena od oseb, ki trpi za 'eko tesnobo', kroničnim občutkom nemoči in strahu pred pogubnimi podnebnimi posledicami.

Svetovna jezera so vedno bolj izsušena, svarijo znanstveniki. V raziskavi so s pomočjo satelitov spremljali, kako so se v zadnjih tridesetih letih spreminjala jezera po vsem svetu, od Kaspijskega jezera oziroma morja do Velikega slanega jezera. Ugotovitve pa nič kaj obetavne: več kot polovica največjih svetovnih jezer in rezervoarjev se vedno bolj suši. Zato so, kot opozarjajo raziskovalci, na mestu skrbi glede oskrbe z vodo v prihodnosti.

Kljub pozivom in prizadevanjem za zmanjšanje onesnaževanja našega planeta s plastiko svet proizvaja rekordno količino plastičnih odpadkov za enkratno uporabo, večinoma iz polimerov, ustvarjenih iz fosilnih goriv, kaže novo poročilo.

Svetovni oceani so bili leta 2022 najtoplejši doslej, kaže nova raziskava. To ni dobra novica, saj oceani narekujejo globalne vremenske vzorce. Toplejši oceani tako vplivajo na vedno več ekstremih vremenskih dogodkov, saj predstavljajo dodaten naboj za nevihte, hurikane in ekstremno deževje, segrevanje oceanov pa je nočna mora tudi za morski živelj. Oceani se sicer kuhajo že dlje časa, tako lahko vsako leto znova zabeležimo nove rekordne temperature.

Če na Twitterju v iskalnik vpišete angleško besedo podnebje, vam algoritem ne bo najprej ponudil besede 'podnebna kriza' ali 'podnebne spremembe', ampak podnebna prevara. Če kliknete na prvo ponujeno možnost, pa se vam odpre najprej predlogov objav, ki zanikajo resnost in celo obstoj podnebnih sprememb.

Leto 2022 je bilo leto podnebnih ekstremov, ki so zajeli in pretresli cel svet, tudi Evropo, ki se je v poletnih mesecih kuhala in borila z ognjenimi zublji ter zgodovinsko sušo. Poglejte, kako so podnebne spremembe videti skozi fotografski objektiv.

Podnebna kriza je Evropi letos pokazala zobe. Celina se je borila z najhujšo sušo v zadnjih 500 letih, pustošili so požari, ki so v nekaterih državah za seboj pustili rekordno uničeno površino. Francoske oblasti so sporočile, da je vročina v Franciji povzročila 2816 prezgodnjih smrti. Kot napovedujejo znanstveniki, je bilo to poletje morda uvid v novo normalnost.

Svetu grozi popolna izguba arktičnega ledu poleti, svarijo znanstveniki v novem poročilu. Dramatično izginotje ledenih plošč bo povzročilo katastrofalen dvig morske gladine, ki bo ogrožal svetovna mesta, opozarjajo znanstveniki. V Egiptu so na COP27 zbrani svetovni voditelji, ki razpravljajo o tem, kako rešiti svet pred posledicami podnebnih sprememb.

Bi pustili dobro plačano službo, o kateri ste sanjali že kot otrok, ker bi bila v nasprotju z vašimi vrednotami? Pogovarjali smo se z britanskim pilotom, ki je naredil prav to in postal goreč okoljski aktivist. Zdaj si prizadeva, da bi spremenili letalsko industrijo in jo naredili okolju prijaznejšo.

Svet je priča zaskrbljujočemu izbruhu vremenskih katastrof. Zdaj ni več dvoma, da je to šele začetek mračnega davka, ki ga bodo podnebne spremembe zahtevale v prihodnjih desetletjih. Medtem ko se svetovni voditelji trudijo oblikovati in sprejeti politike, ki bi upočasnile segrevanje ozračja in ublažile njegove posledice, bo konferenca Združenih narodov COP27 o podnebnih spremembah v Sharm El-Sheikhu v Egiptu nov preizkus uskladitve podnebnih ciljev, že sedemindvajseti pod sponzorstvom enega največjih svetovnih onesnaževalcev.

"Nikakor ne bomo prostovoljno zapustili svojih domov, če bi nas pozvali k selitvi," za AP pripoveduje Eseta Vusamu, ki trenutno živi na Samoi, prihaja pa iz Fidžija. "Tukaj so grobovi naših bližnjih, tu je zemlja naših prednikov." Njena vas Tokou je bila leta 2016, ko je udaril ciklon Winston, močno prizadeta. Več kot 3000 prebivalcev se je takrat moralo preseliti z obalnih območij. Številne pacifiške otoške države s strahom pogledujejo proti vedno višji morski gladini. To s seboj prinašajo podnebne spremembe, ki ogrožajo njihov obstoj. A kaj se bo zgodilo s prebivalci, ko jim bodo valovi odplavili državo? Kdo bodo postali, kaj bo z njihovo zgodovino, ko bodo zaradi podnebnih sprememb, h katerim sami prispevajo izredno malo, izgubili svoje ozemlje?

V Zimbabveju bodo, da bi jih rešili pred ekstremno sušo, preselili več kot 2500 divjih živali iz rezervata na jugu do rezervata na severu države. Podnebna kriza je tako zdaj postala največja grožnja divjim živalim. Kot ocenjujejo strokovnjaki, jih posledice podnebnih sprememb namreč ogrožajo bolj kot krivolov.

Taljenje ogromnih ledenih območij, spremembe v oceanskih tokovih in segrevanje območij s permafrostom so morda že presegli točko nepopravljivih sprememb. Po obsežni študiji je podnebna kriza pripeljala svet na rob številnih 'katastrofalnih' prelomnih točk. Kaže, da je pet nevarnih prelomnih točk morda že preseženih zaradi globalnega segrevanja za 1,1 stopinje Celzija, ki ga je doslej povzročilo človeštvo.

Havajski koralni greben Maro so potapljači olajšali za skoraj 50 ton odpadkov. Med njimi so ujeli tudi 43 ton tako imenovanih mrež duhov, ki so najbolj smrtonosna past za morski živelj.

Morske želve na Floridi se spopadajo s posebno težavo, ki je posledica globalnega segrevanja oziroma podnebnih sprememb. V zadnjih letih se iz večine jajčec, ki jih želve odlagajo na obalah, zvalijo samičke. Na spol želv namreč vpliva temperatura peska med inkubacijo.

Odrast (angl. degrowth) je načrtno zmanjševanje potrošnje in proizvodnje, izkoriščanja naravnih virov, namenjenih povrnitvi življenja v ravnovesje z okoljem. Zmanjšuje neenakost in veča blaginjo ljudi. Izziva BDP kot najpomembnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi in s tem tudi kapitalizem, ki je družbena ureditev vse pogostejših gospodarskih kriz, uničenja planeta in njegovih virov v imenu rasti. Predlaga okvir za prehod na nižjo in trajnostno raven proizvodnje in potrošnje, torej krčenje gospodarstva. Prihodek in materialno udobje se bosta na tej poti pri številnih zmanjšala, vendar je cilj, da tega ne doživimo kot izgubo blagostanja. Smo sposobni z manj živeti bolje?

Strupen zrak, voda in tla so postali največja grožnja zdravju ljudi in našemu planetu, opozarjajo znanstveniki. Onesnaženje zraka in vode na globalni ravni terja na milijone življenj in je odgovorno za eno od šestih smrti na svetu, ugotavlja nedavna raziskava. Strokovnjaki opozarjajo na močan vpliv onesnaženja, ki ima ekonomske in tudi družbene posledice. Prav tako poudarjajo, da so podnebne spremembe povezane z izgubo biodiverzitete.

Na današnji dan obeležujemo svetovni dan pravične trgovine. Ta letos v ospredje postavlja podnebno pravičnost. Kot so pojasnili v nevladni organizaciji Focus, je cilj pravične trgovine zagotoviti pravične, vključujoče in trajnostne rešitve za ljudi, ki trpijo zaradi posledic podnebne krize, in hkrati odpraviti temeljne vzroke podnebnih sprememb.

Gibanje Mladi za podnebno pravičnost pripravlja pet podnebnih skupščin, ki bodo priprava za vseslovenske podnebne štrajke 25. marca. Ena skupščina bo v Mariboru, dve v Ljubljani, ena v Kopru in ena prek spleta za vse, ki se skupščin ne bodo mogli udeležiti v živo, so ta teden zapisali v sporočilu za javnost.

Novo poročilo Programa ZN za okolje (UNEP) svari pred tem, da se bo število gozdnih požarov do leta 2050 povečalo kar za tretjino, do konca stoletja pa za polovico. Kot svarijo, bodo v nevarnosti pred ognjenimi zublji po novem tudi območja, ki doslej še niso bila prizadeta, celo Arktika, kjer se doslej z nevarnostjo gozdnih požarov še niso soočali.

Nekatere nove raziskave znanstvenikov kažejo, da bi lahko izpostavljenost visokim temperaturam, ki so posledica podnebnih sprememb in vdihovanje onesnaženega zraka med nosečnostjo vodila do nekaterih zdravstvenih tveganj. Znanstveniki v šestih novih študijah ugotavljajo, da podnebna kriza predstavlja tveganje za zdravje fetusov, dojenčkov in otrok po svetu, piše britanski Guardian. Kot ocenjuje predstojnik Kliničnega oddelka za perinatologijo UKC Ljubljana, verjetno globalne podnebne spremembe posredno ali neposredno že vplivajo na reproduktivno zdravje, a opozarja, da imajo dosedanje raziskave na tem področju številne omejitve, pri nas pa kljub vsemu klimatske spremembe niso tako ekstremne.

Taljenje ledenikov lahko pripišemo globalnemu segrevanju ozračja in je tako ključni pokazatelj podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek. Najočitnejša posledica tega procesa je dvig gladine svetovnih morij, taljenje ledenikov pa ima še številne druge posledice, ki niso tako očitne. Ozaveščanja o posledicah podnebnih sprememb in človeškem vplivu pri tem pa se je resno lotila tudi kultura. V Galeriji Jakopič bo od 18. januarja 2022 na ogled razstava Taljenje, ki opozarja na to problematiko. Izbrana umetniška dela obravnavajo vprašanje izginjajočih ledenikov in z različnimi umetniškimi sredstvi prikazujejo vpliv podnebnih sprememb.

"Epidemija nas je naučila, da lahko samo s sodelovanjem delamo prave korake za skupno dobro. Problem kopičenja odpadkov je velik problem vsega sveta," opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Pred evropskim tednom odpadkov poudarja pomen vsakodnevnega premišljenega ravnanja in korakov za skupno dobro. Krožne skupnosti ter pomen sodelovanja in solidarnosti so glavna tema letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Podnebna kriza je ena najbolj perečih težav sodobne družbe, ki vse bolj postaja tudi ena glavnih političnih tem. Če želimo ohraniti naš planet, moramo postati družba, ki aktivno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. To pa bomo postali le tako, da bo vsak od nas in tudi družba kot celota spremenila svoje navade in izbirala bolj trajnostne rešitve. Preverite, kako lahko izboljšamo svoj odnos do okolja in kaj lahko kot posamezniki naredimo za boljši jutri.

V lanskem letu so po svetu zabeležili rekordno število umorov ljudi, ki so se zavzemali za ohranitev svojega okolja in narave. Več kot 200 ljudi je bilo namreč ubitih, medtem ko so skušali preprečiti posege v gozdove, reke in druge ekosisteme.

Državni zbor je potrdil Resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji, s katero si je Slovenija zastavila jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost. V razpravi je bilo sicer v ospredju vprašanje jedrske energije, saj so koalicijske poslanske skupine podale dopolnilo o jedrski energiji. V opoziciji pa so opozorili, da dopolnilo po tihem državo zavezuje jedrski energiji. Poudarili so, da je strategija okoljski in ne energetski dokument.

Izumiranje vrst, pogostejši izbruhi bolezni, ekstremna vročina, propadi ekosistemov in drugi okoljski problemi se stopnjujejo hitreje kot pričakovano. Nepovratne podnebne spremembe bi lahko v prihajajočih desetletjih popolnoma spremenile življenje na Zemlji. To so črni scenariji Medvladega panela za podnebne spremembe Združenih narodov.

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Ogljični odtis na prebivalca pa je višji od povprečja EU. Poraba električne energije vztrajno narašča, še vedno se preveč vozimo z avtomobili, snega je vse manj, vse več je vročih dni in ekstremnih vremenskih dogodkov.

Mladi, ki so se množično podali na ulice mest po vsem svetu in od odločevalcev zahtevali odločno podnebno ukrepanje, so danes enako sporočilo ponovili še v prostorih ZN. Na podnebnem vrhu mladih so z Greto Thunberg na čelu starejšim generacijam očitali, da za zaščito podnebja ne storijo dovolj.

Permafrost na Arktiki se odtaja kar 70 let hitreje, kot so pričakovali znanstveniki. Strokovnjaki opozarjajo, da je to znak, da se globalna podnebna kriza povečuje hitreje, kot so se bali. Taljenje permafrosta bi imelo velike posledice na vreme in podnebje tako na Arktiki kot po svetu.

19-letni Danec se je odločil, da bo z gladovno stavko poskušal doseči boljšo dansko podnebno politiko. Vse do danskih parlamentarnih volitev, ki bodo 5. junija, se bo odrekel kakršnikoli trdi hrani. Njegova akcija je naletela na pozornost tudi pri mladi švedski aktivistki za zaščito podnebja Greti Thunberg.