podjetje

Lev Blondie je nič hudega sluteč živel v prostranem naravnem parku v Zimbabveju. Bil je plemenski samec v najboljših letih. Veličastna žival je nosila tudi ovratnico, ki je dokazovala, da je Blondie del raziskovalnega projekta. A Blondie je kljub svojemu statusu sodelujočega v raziskavi padel pod streli lovca na trofeje. Ta ga je zvabil iz zaščitenega območja na lovišče, kjer ga je pokončal. Blondie, ki je tako prehitro zaključil svoje življenje, je bil samec v najboljših letih. Uboj leva, ki je bil del znanstvene raziskave v Zimbabveju, je sprožil gnus in neodobravanje zaščitnikov živali in številnih znanstvenikov.

Otroci iz vrtcev in osnovnih šol ter srednješolci so v okviru projekta Hrana ni za tjavendan količine odpadne hrane letos v povprečju zmanjšali za 30 odstotkov, najuspešnejši tudi za 85 odstotkov. V projektu, ki ga izvajata program Ekošola in trgovsko podjetje Lidl Slovenija, sta sodelovali 302 ustanovi, kar je največ doslej.

V okviru 3. POP Zelenega tedna in ob četrtkovem svetovnem dnevu okolja smo se v naši medijski hiši ponovno zavezali vrednotam, ki jih živimo skozi vse leto – skrb za trajnost, povezanost, prostovoljstvo in vračanje družbi. Tokrat smo se z manjšo skupino sodelavcev odpravili na prostovoljsko akcijo v Zdravilišče RKS Debeli rtič, kjer smo skupaj urejali njihov park, ki obsega kar 14 hektarjev.

Kako zagotoviti bolj trajnostno ogrevanje? Če si pri nas skupnostne zadruge za daljinsko ogrevanje še težko predstavljamo, primera iz Danske in Francije kažeta, kako je možno tudi sistem daljinskega ogrevanja narediti skupnosten in okolju prijazen. Takšen, ki omogoča tudi prihranek energije in denarja.

Tropski gozd po svetu izginja z osupljivo hitrostjo: lani je vsako minuto izginilo območje tropskega deževnega gozda v velikosti 18 nogometnih igrišč, kar je največ v zadnjih najmanj 20 letih, ugotavlja poročilo Global Forest Watch. Glavni razlog za krčenje tropskih gozdov so bili tokrat prvič požari, znova se slabšajo tudi razmere v Braziliji.

Na Finskem so raziskovali potrošniške navade svojih državljanov. Pri tem so se izkristalizirale zanimive ugotovitve. Že več kot polovica Fincev kupuje manj. In to ne le zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, ampak so kot razlog številni navedli podnebne razloge. Zaradi zavedanja o podnebni krizi, so se tako pripravljeni odpovedati delu nakupov.

Čeprav so evropska mesta trenutno v primežu mraza, se na Dunaju že pripravljajo na vročino. Kot so sporočili, razvijajo novo aplikacijo, ki bo razkrila idealne lokacije za sajenje dreves v mestu. To pa ima seveda številne koristi za prebivalce urbanih središč. Krošnje namreč dajejo senco in poskrbijo za boljše počutje ljudi.

Pred 11-leti so v kalifornijski puščavi Mojave slavnostno odprli tedaj največjo sončno elektrarno. A zdaj njena prihodnost ni videti nič kaj sončna. Zaradi danes že zastarele tehnologije, se je našla se je pod pritiskom cenejših zelenih virov energije in pod številnimi kritikami okoljevarstvenikov, ki jo krivijo za pogin na tisoče ptic in želv.

V avstrijski prestolnici mestne oblasti odlaganja novoletnih dreves ne prepustijo naključju. Tudi v tem času je mesto pozitiven zgled trajnostnega ravnanja. Po celem Dunaju so vzpostavili zbirne točke, kamor lahko meščani odložijo božično-novoletna drevesca, ki so opravila svoje praznično poslanstvo. Drevesa tako postanejo simbol krožnega gospodarstva – porabijo jih za proizvodnjo energije, nekaj pa jih ostane kot odličen posladek za posebne mestne delavke – koze.

Kitajski Shein, ki trg preplavlja s cenenimi oblačili vprašljive kakovosti, se je v Italiji znašel pod drobnogledom. Italijanski nadzorni organ za varstvo konkurence namreč spletnega velikana hitre mode preiskuje zaradi zavajajočih zelenih trditev o njegovih praksah trajnostnega razvoja.

V okviru projekta Life IP Care4Climate bo stekla druga sortirna analiza bioloških odpadkov na ravni gospodinjstev. Namen analize je natančno določiti delež odpadne hrane ter delež užitnih delov med biološkimi odpadki, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki koordinira projekt.

Startup v Švici je dobil zeleno luč za pilotni projekt t.i. solarne železnice. Razvili so odstranljiv sistem za namestitev sončnih kolektorjev na železniške tire. Po dolgih zamudah bodo pilotni fotovoltaični sistem naslednjo pomlad končno preizkusili na eni izmed prog.

Radenska Adriatic je septembra sprožila novo kampanjo za obnovo gozdov na Krasu ter potrošnike pozvala, naj se ji pridružijo. K pogozdovanju, ki ga po ogroženih regijah izvajajo že peto leto, pa tokrat vabijo tudi druga podjetja.

Iz naših pip teče tudi mikroplastika. Tri slovenska podjetja so se odločila stopiti v boj proti tej plastični težavi sedanjosti in prihodnosti. Skupaj so razvili trajnostno tehnološko inovacijo – prvo polnilnico vode brez mikroplastike na svetu. Z vodo brez mikroplastike se tako zdaj lahko pohvalijo v zdravilnem gaju Tunjice nad Kamnikom.

Ste vedeli, da morski travniki niso ključni le za preživetje morskih bitij, temveč ščitijo vse nas? Kako, izveste v nadaljevanju.

V torek se je na Švedskem začelo sojenje samookronani švedski kraljici smeti in še desetim obtožencem, ki so obtoženi največjega okoljskega zločina na Švedskem doslej. Podjetje naj bi nezakonito odmetalo najmanj 200.000 ton odpadkov. Med preiskavo so ugotovili škodljive ravni arzena, dioksinov, svinca, cinka, bakra in naftnih derivatov. Temu je bilo očitno izpostavljeno tudi prebivalstvo švedske prestolnice. Glavna obtoženka pa trdi, da je žrtev zarote konkurenčnih podjetij.

Obiskovalci mesta Dunaj bodo lahko poletno vročino odslej premagovali ne le s sladoledom ali osvežilno pijačo, ampak se bodo lahko ohladili kar med tem, ko bodo počivali na inovativnih hladilnih klopeh. Tako se bodo lahko prebivalci iz prve roke spoznali z novostjo - tehnologijo daljinskega hlajenja.

V Sloveniji živi več kot 500 vrst divjih čebel, večina je samotark. To pomeni, da vsaka čebela zgradi svoje gnezdo in sama skrbi za preživetje svojih potomcev. "Ocenjujemo, da so nekatere vrste v Sloveniji verjetno že izumrle, pa tega še nismo uspeli dokazati, ker je premalo podatkov," pravi Danilo Bevk, predsednik društva Čmrljica. Se pa zaradi podnebnih sprememb pri nas v zadnjih desetletjih pojavlja poseben "podnebni migrant", zlatopasi črmlj. Slej ko prej pa se lahko tudi pri nas naseli azijski sršen, ki se v Evropi že pojavlja in predstavlja grožnjo za medonosne čebele. A največja grožnja za čebele, predvsem divje, je pomanjkanje hrane. "Travniki so danes bolj gnojeni, bolj zgodaj in bolj pogosto košeni, ne zacvetijo in opraševalcem ne zagotavljajo hrane. So neke vrste zelena puščava," opozarja Bevk.

Nizozemski kmetje se soočajo s posledicami ekstremnih vremenskih razmer, ki vplivajo na velikost in obliko pridelkov. A so našli rešitev: s pomočjo množičnega financiranja prodajajo 'nepopolne' pridelke in izdelke iz njih.

Morski travniki so življenjsko pomembni za naše ekosisteme, saj zagotavljajo hrano in zatočišče za tisoče morskih vrst, nepogrešljivi so za proizvodnjo kisika in blaženje podnebnih sprememb. Žal se povsod po svetu hitro izgubljajo. Prav zato bosta trgovsko podjetje Spar Slovenija in zavod YouSea skupaj izvajala akcije čiščenja in ohranjanja morskih travnikov v slovenskem morju.

Čeprav sodi Soča med najlepše evropske reke in je prepoznana kot naravni biser, predvsem nepredvideni industrijski incidenti občasno vzbujajo skrbi okoljevarstvenikov. Kakovost vode je sicer po zagotovilih Arsa dobra, ribiči pa pravijo, da se tako v Soči kot v Idrijci zaradi vse nižje gladine in vse številnejših plenilcev zmanjšuje število rib.

Si želite sončne elektrarne pa nimate svoje strehe? Nekateri so se znašli po svoje in v Evropski uniji je mogoče videti kopico dobrih praks, kako se lahko prebivalci vključujejo v zeleni energetski prehod. Nemčijo je zajel val 'solarizacije' balkonov. Sledijo pa ji tudi Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Poljska in Luksemburg.

Otroci iz vrtcev in osnovnih šol ter srednješolci so v okviru projekta Hrana ni za tjavendan količino odpadne hrane letos v povprečju zmanjšali za 32 odstotkov, nekateri pa tudi za več kot 90 odstotkov. S 16.464 sodelujočimi so v projektu, ki ga izvajata program Ekošola in podjetje Lidl Slovenija, dosegli nov rekord.

Zavod za gozdove Slovenije je po decembrski poskusni setvi semenskih kroglic z droni tokrat tovrstno obnovo gozdov preizkusil na Boču v občini Poljčane. Setev semenskih kroglic s semeni lipe, topokrpega in poljskega javorja ter jelke je omogočilo podjetje Telemach Slovenija. S tem se zagotavlja obnova tudi na težko dostopnih območjih gozdov, poškodovanih v naravnih ujmah, s setvijo semen avtohtonih drevesnih vrst in spodbuja naravna pestrost, poudarjajo.

Če se res zavedamo, kako naše prehranske odločitve vplivajo na nas in naše okolje, bomo začeli sprejemati bolj zdrave in odgovorne odločitve. In začne se že pri naših nakupovalnih navadah. Če svojih nakupov ne opravljamo zavestno in premišljeno, se lahko zgodi, da bomo precej hrane zavrgli, saj je ne bomo porabili pravočasno. Zavržena hrana pa je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. S ciljem, da zmanjšamo te količine in razvijemo bolj odgovoren odnos do hrane poteka tudi posebna kampanja Zbudi svojo hranozavest.

Ste se naveličali kuhinjske mize? Je kljub temu, da vas je nekoč pogled nanjo navduševal, vaša prva misel, da bi jo zamenjali? Pomislite znova. S tem, ko na smetišče odvržete kos pohištva, ki je še vedno uporaben, ste zavrgli tudi dragocene naravne vire, ki smo jih na našem planetu že pošteno izčrpali, in nenazadnje tudi denar, ki ste ga vložili v nakup. Prav vsak predmet ima namreč potencial, da znova zablesti v osveženi podobi. Če mu le podarimo drugo priložnost. Se sprašujete, kako? Odgovor imajo v podjetju IKEA, kjer želijo krožno gospodarstvo spremeniti v življenjski stil, s katerim lahko varčujemo z viri in je hkrati koristen za denarnico.

Ste tudi sami že kdaj pri nakupu doplačali za ogljično izravnavo izdelka ali storitve? Ste se vprašali, ali je z vašim prispevkom nekje res zraslo drevo in kako to uspeva? Raziskovalci so zdaj ugotovili, da lahko takšne prakse okolju celo škodujejo. Sajenje dreves naj bi bilo eno izmed orožij v boju proti podnebnim spremembam, a če je to nepremišljeno, na napačnih lokacijah, lahko v resnici planet še segreva, opozarjajo v novi raziskavi.

V Krajinskem parku Goričko so februarja z 'modrimi žolnami' označili habitatna drevesa, ki jih bodo prepustili naravnemu razvoju. Tako bodo sčasoma prekipevala od življenja. Namenjena so ohranjanju ogroženih in zavarovanih vrst rastlin in živali, ki tovrstna drevesa uporabljajo kot dnevna zatočišča, kotišča ali prezimovališča.

Daleč od naših oči v globinah oceanov leži večmilijardni plen v obliki dragocenih mineralov in kovin. Nad površjem pa se odvija bitka med rudarji in okoljevarstveniki. Slednji opozarjajo, da je največji zaklad v resnici neokrnjenost tega ranljivega ekosistema, zato ga je treba po njihovem mnenju na vsak način zaščititi pred globokomorskim rudarjenjem. Ker je na morskem dnu visok plen, je vojna zanj že od samega začetka neusmiljena. Zadnja drama pa: okoljevarstvena organizacija Greenpeace bo morda izključena iz posebnega organa ZN, ki nadzoruje kontroverzne načrte za začetek globokomorskega rudarjenja.

V dobi, ko tehnološki napredek pogosto poteka na račun dobrega stanja našega planeta, Samsung s predstavitvijo serije Galaxy S24 postavlja nova merila za industrijo. Ta najnovejši dodatek k liniji Galaxy ni le odličen primerek sodobne tehnologije, ki ga poganja prelomna umetna inteligenca Galaxy AI, temveč tudi dokaz neomajne zavezanosti podjetja Samsung trajnostnemu razvoju.