pnevmatike

Ste se danes v službo odpravili s kolesom? Kljub temu, da smo Slovenci kolesarski narod, se po vsakodnevnih obveznostih še vedno premalokrat odpravimo na dveh kolesih. To lahko pripišemo tudi ponekod pomanjkljivi kolesarski infrastrukturi. Problematična je tudi pregovorno zelena prestolnica, ki se duši v izpušnih plinih zaradi zastojev in gostega prometa. Ljubljana po številu kolesarjev zaostaja za primerljivo velikimi mesti iz Nizozemske, Belgije, Danske, Švedske, poudarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži.

Toplejši dnevi vabijo, da se v službo ali po vsakodnevnih aktivnostih odpravite na kolesu. A pozor – nikar ne pozabite na varnost. Agencija opozarja kolesarje, naj v prometu vselej ravnajo samozaščitno. Na kolesarje pa bodite pozorni tudi vozniki. Ne jezite se nanje, saj so v prometu mnogo bolj izpostavljeni kot vi.

Iz naših pip teče tudi mikroplastika. Tri slovenska podjetja so se odločila stopiti v boj proti tej plastični težavi sedanjosti in prihodnosti. Skupaj so razvili trajnostno tehnološko inovacijo – prvo polnilnico vode brez mikroplastike na svetu. Z vodo brez mikroplastike se tako zdaj lahko pohvalijo v zdravilnem gaju Tunjice nad Kamnikom.

V torek se je na Švedskem začelo sojenje samookronani švedski kraljici smeti in še desetim obtožencem, ki so obtoženi največjega okoljskega zločina na Švedskem doslej. Podjetje naj bi nezakonito odmetalo najmanj 200.000 ton odpadkov. Med preiskavo so ugotovili škodljive ravni arzena, dioksinov, svinca, cinka, bakra in naftnih derivatov. Temu je bilo očitno izpostavljeno tudi prebivalstvo švedske prestolnice. Glavna obtoženka pa trdi, da je žrtev zarote konkurenčnih podjetij.

Na tone starega kemičnega orožja iz prve in druge svetovne vojne, izrabljeni radioaktivni odpadki, ostanki jedrskih nesreč ... Vse to se nahaja v globokem morju in na morskem dnu. Na dnu najglobljega poznanega dela svetovnih oceanov, v Marijanskem jarku, so znanstveniki našli tudi plastične vrečke in konzerve, v tam živečih rakcih pa sledi večnih kemikalij. To kaže, da je plastika, ki jo vidimo plavati na površju, praktično le vrh ledene gore onesnaženosti naših oceanov.

Ali ste vedeli, da po podatkih Združenih narodov že več kot 55% svetovnega prebivalstva živi v mestih? In to število naj bi do leta 2050 naraslo na skoraj 70%.

Odpadki, onesnaževanje oceanov in prekomerni ribolov predstavljajo resen okoljski problem. Zato postaja trajnostno poslovanje vse bolj odločilen kriterij tudi v gospodarstvu oziroma pri ribolovu. Če želimo ohraniti dragocene vire, jih moramo zaščititi in varovati. Prav to pa je namen tudi mednarodne kampanje Skupaj za oceane.

31-letni Nizozemec Rens Goede se je konec marca odpravil iz Velike Britanije na 30.000 kilometrov dolgo pot do južne Indije. Na tej poti bo prečkal okoli 30 držav, ta teden pa je iz Avstrije prikolesaril tudi v Slovenijo. In zakaj se je odločil za ta podvig? Ker želi na ta način ozaveščati o vse večji degradaciji rodovitne prsti.

Poročilo organizacije The plastic soup foundation je razkrilo, da je v večini naših šamponov, gelov za tuširanje in v ostali kozmetiki za osebno nego prisotna sestavina, ki ni zapisana na etiketi – mikroplastika. Na to so raziskovalci sicer vseskozi opozarjali, a poročilo razkriva, v kolikšni meri je mikroplastika prisotna v naših lepotnih ritualih. Preučili so 7704 kozmetične izdelke z evropskih polic in odkrili, da skoraj devet od desetih izdelkov vsebuje mikroplastiko.

Steklenice, pločevinke, celo odpadne baterije na dnu morja. Vse to je postalo novo domovanje hobotnic, saj so se odpadke, ki sicer dušijo oceane, naučile izkoristiti v svoj prid. Gre za neverjeten primer prilagoditve, navdušeno ugotavljajo raziskovalci.

Indonezijski krokodil, ki se mu je pred leti za vrat zataknila pnevmatika, se lahko spet svobodno giba. Po številnih neuspelih poskusih reševanja ga je namreč ujel domačin in odstranil pnevmatiko, s katero je krokodil živel zadnjih šest let.

Eko sklad je v uradnem listu objavil štiri nove javne pozive, prek katerih nudi sredstva za naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za pnevmatike višjega energijskega razreda pri tovornih vozilih in avtobusih, naprave za samooskrbo z električno energijo in nakup novih vozil za prevoz potnikov in šolarjev.

Transportna podjetja, med njimi tudi slovenska, se vse bolj zavedajo pomena trajnosti, so pokazali rezultati raziskave proizvajalca pnevmatik Goodyear. Trajnost visoko na prednostni lestvici postavlja slabe tri četrtine vprašanih, pri tem pa jih vodijo predvsem korporativne vrednote in skrb za okolje.

Mednarodna ekipa znanstvenikov, ki je zasidrana ob obali Rta Horn na skrajnem jugu Čila, je odkrila novo vrsto kita ubijalca. Kit, ki so ga poimenovali "tip D", ima drugačno obliko telesa, bolj okroglo glavo ter manjše in ožje oznake okoli očes.

Te dni so ene najbolj priljubljenih plaž na jugu Jadrana povsem spremenile svoj videz. Plastenke, kanistri, tudi pnevmatike in nešteto plastičnih vrečk – vse to je namreč na peščene plaže in v pristanišča naplavilo morje.