plastični odpadki

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Se bojite morskih psov? Znanstveniki so zdaj tudi uradno potrdili, da se oni prav tako bojijo vas. Ljudi tako včasih napadejo v samoobrambi, ugotavljajo. To je prvič, da je bila samoobramba pri morskih psih podrobno dokumentirana. Kot poudarjajo raziskovalci je zmotno, da se vsak ugriz morskega psa označi kot napad.

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

Dandanes svoj najljubši sladoled najverjetneje jeste z leseno žličko, koktejl pa srkate s papirnato slamico. Mogoče vas jezi, ko se ta ob stiku s tekočino zmehča, razvije ali celo razpade in to vam pokvari užitek. Številni se pritožujejo, da jim papirnat pribor in slamice namesto plastičnega niso všeč. In da s tem ne bomo rešili sveta. A pozabili smo, zakaj so plastični izdelki za enkratno uporabo problematični. In zakaj papirnata slamica kljub temu ne bo rešila sveta? Ker bi se morali izogibati prav vsakemu materialu za enkratno uporabo.

Na Hrvaškem so znova opazili kritično ogroženo vrsto morskega psa sklača oziroma angelskega morskega psa. In ne le enega, ribič je v okolici Zadra v podvodno kamero ujel več primerkov veličastnih ogroženih živali. V Sredozemlju so doslej zabeležili tri vrste sklačev, ki so pravi mojstri kamuflaže. Nekoč so bili v Jadranskem morju zelo razširjeni, danes pa so vsi v kategoriji kritično ogroženih in na rdečem seznamu IUCN.

Da je varovanje našega planeta v času, ko postajamo vedno bolj potrošniško naravnana družba, nujno, se zavedajo tudi obrazi POP TV in Kanala A. Kako skrbijo zanj in kakšne nasvete za bolj trajnostno življenje imajo, so nam izdali ob koncu tedna, ko smo naše strani in oddaje vsak dan obarvali z zelenimi vsebinami. Morda pa za bolj okolju prijazne odločitve navdihnejo tudi vas.

Na tone starega kemičnega orožja iz prve in druge svetovne vojne, izrabljeni radioaktivni odpadki, ostanki jedrskih nesreč ... Vse to se nahaja v globokem morju in na morskem dnu. Na dnu najglobljega poznanega dela svetovnih oceanov, v Marijanskem jarku, so znanstveniki našli tudi plastične vrečke in konzerve, v tam živečih rakcih pa sledi večnih kemikalij. To kaže, da je plastika, ki jo vidimo plavati na površju, praktično le vrh ledene gore onesnaženosti naših oceanov.

Pred desetimi leti se je skupina približno 20 mladih odločila, da bodo s skupnimi močmi očistili jezero v mestu Bogor, ki leži v zahodni Javi v Indoneziji. Še danes tako otroci in mladostniki veslajo proti kupom plavajočih smeti, ki jih poberejo in s kajaki prinesejo na kopno, kjer jih sortirajo. Njihova prizadevanja so morda kaplja v morje, a imajo vseeno vpliv na njihovo lokalno skupnost. A odpadki in upravljanje z njimi so resen ekološki problem v Indoneziji.

Poseben morski robot preži na svoj plastični plen v reki Temzi v Londonu v okrožju Canary Wharf. Pred seboj pobira plastenke in ostale odpadke, ki mu prekrižajo pot. Na dan tako reko očisti 21.000 plastenk.

Z Mestno promenado Brežice se staro mestno jedro vsako poletje spremeni v živahno prizorišče. Letos pa so ta dogodek oblekli v 'zeleno'. Preverite, kaj je na prireditvi, ki je prejela naziv Zero Waste prireditev, počela 'zelena straža', v kakšne umetnine so se spremenili smetnjaki in koliko odpadkov so zbrali. Predvsem pa, kako je naslednje jutro zasijalo prizorišče dogodka, ki tokrat za razliko od prejšnjih let ni bilo 'nastlano' s smetmi.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji in v Evropi dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

V času pandemije so nastale ogromne količine medicinskih odpadkov, ki so zaradi potencialnega vira okužb pristale v sežigalnicah ali na odlagališčih. Med njimi so tudi hitri antigenski testi, ki se jih večinoma še vedno sežiga ali odlaga na deponijah, čeprav so lahko dragocen vir surovin, predvsem plastike in zlata. Škoda je precejšnja. Zato slovenski raziskovalci razvijajo način, kako bi lahko varno in uspešno reciklirali uporabljene hitre teste.

Morske ptice, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo novo bolezen, ki so jo poimenovali plastikoza, imajo brazgotine na prebavilih zaradi dolgotrajnega uživanja plastičnih odpadkov. Znanstveniki iz Naravoslovnega muzeja v Londonu pravijo, da bo povsem nova bolezen plastikoza, ki prizadene prebavni trakt, verjetno prizadela tudi druge vrste ptic, poroča Guardian.

V Keniji iz držav EU vsako leto obleži za kar 37 milijonov kosov plastičnih oblačil hitre mode, kaže nova raziskava.Takšni plastični modni odpadki so večinoma preveč umazani ali preveč uničeni, da bi se jih lahko ponovno uporabilo, in povzročajo resne zdravstvene ter okoljske probleme za ranljive skupnosti države, v kateri pristanejo. Nizka kakovost izvoženih oblačil, ki na koncu pristanejo v Keniji, namreč pomeni, da takoj končajo na odlagališčih ali pa jih zažigajo, da grejejo vodo, kuhajo in se ogrevajo. Ne gre za trgovanje z rabljenimi oblačili, ampak je to v resnici skrita trgovina s plastičnimi odpadki, trdijo okoljevarstvene organizacije.

Ljudje nismo edini, ki srečo v ljubezni iščemo tudi s pomočjo hitrih zmenkov. Kot so ugotovili znanstveniki, so morski psi orjaki kljub svojemu mogočnemu imenu in videzu pravi nežni velikani. S krožnimi hitri zmenki si namreč ta zanimiva vrsta išče partnerje, ugotavljajo. Znanstveniki so v posebnem ljubezenskem plesu opazili tudi nežne dotike s plavutmi, kar so označili za presenetljiv način dvorjenja za to samotarsko vrsto.

Pločevinke, plastenke, plastični lončki za kavo, pa tudi čevlji, zaprta hrana v plastični embalaži ... Vse to se najde ob slovenskih cestah. Vsakemu tretjemu odvrženemu odpadku bi se lahko izognili s čim hitrejšo uvedbo kavcijskega sistema, ki mu je javnost, kot ugotavljajo Ekologi brez meja, zelo naklonjena. "Upamo, da bomo zmogli dovolj politične volje, da čimprej tudi v Sloveniji uvedemo sistem, ki koristi vsem," izpostavljajo ob predstavitvi raziskave o nasmetenosti slovenskih cest.

Kljub pozivom in prizadevanjem za zmanjšanje onesnaževanja našega planeta s plastiko svet proizvaja rekordno količino plastičnih odpadkov za enkratno uporabo, večinoma iz polimerov, ustvarjenih iz fosilnih goriv, kaže novo poročilo.

Analiza 6.000 vzorcev odpadkov iz Velike pacifiške zaplate odpadkov kaže, da je večina smeti, ki jo sestavlja, iz petih svetovnih regij. To so ZDA, Japonska, Tajvan, Južna Koreja in Kitajska. A pri tem znanstveniki opozarjajo, da je največja težava v svetovnih morjih očem skrita, saj je tam akumulirane na tone in tone plastike v obliki mikroplastičnih delcev.

Bližajo se poletne počitnice in med Zelenim tednom vas pozivamo, da preden se podate na dopust, premislite, kako v tem času vplivate na okolje in naravo, kamor ste se podali. Eden izmed primerov, kako množice glasnih turistov negativno vplivajo na lokalno biodiverziteto prihaja z grškega otoka Zakintosa.

Številna srednjeameriška jezera, oceani in plaže se danes dušijo pod plastičnimi odpadki. Jezero Suchitlan v Salvadorju je zdaj prekrito z debelo odejo raznobarvnih plastičnih odpadkov, podobna umazana usoda je doletela nekatere nekoč rajske karibske plaže Hondurasa. Ne gre le za okoljsko katastrofo, ampak ima takšna usoda jezer in oceanov tudi velik vpliv na lokalno prebivalstvo, ki jim vode predstavljajo tako vir dohodka in vir preživetja.

Iz Syndeyja poročajo o reševanju morske želvice, ki so jo v slabem stanju rešili iz plaže in jo odnesli na okrevanje v živalski vrt Taranoga. Kot so ugotovili, je želvji mladič pojedel toliko plastike, da je potreboval šest dni, da je izločil vso plastiko, ki jo je zaužil.

Kitajsko vplivnico zaradi posnetka, na katerem speče in je pripravljeno 'meso' velikega belega morskega psa, ki je uvrščen med ranljive vrste živali, preiskuje policija. Vplivnica pod psevdonimom Tizi v videoposnetku vidno uživa v prehranjevanju z veličastno ribo, za katero so oblasti mesta Nanchong po preiskavi že potrdile, da je bil v resnici veliki beli morski pes. Posnetek je sprožil razburjenje na družbenih omrežjih.

Spomladi, ko zacveti 40.000 pomarančnih dreves, v Sevilji zadiši po sladkem. Toda 5,7 milijona kilogramov sadežev, ki zrastejo na drevesih v mestu, pomeni tudi veliko količino odpadkov, ki pa jih zdaj v mestu uporabljajo na vedno bolj inovativne načine.

Več kot 1500 otrok in mladih iz 99 slovenskih šol se je letošnje leto prelevilo v pirate plastike. V projektu, v katerem je sodelovali 67 osnovnih pa tudi 32 srednjih šol, so iskali odgovore na vprašanje, kako onesnažene so slovenske reke. Projekt sicer ne pozna meja, tako se je razširil še na Hrvaško, Srbijo in BiH. Skupna prizadevanja pa so prišla zaskrbljujoče ugotovitve: na Balkanu je kljub omejitvi plastičnih vrečk, še vedno izrazito veliko število teh, mikroplastiko pa so zabeležili vse do Beograda.

Letošnji zeleni dan slovenskega turizma, ki ga gosti Krško, se osredotoča na zmanjševanje odpadkov v tej panogi. Dan sicer združuje destinacije in ponudnike, vključene v Zeleno shemo slovenskega turizma – nosilcev znakov Slovenia Green je že 198.

Ljubitelji podvodnega sveta na Hrvaškem imajo razlog za praznovanje. Odkar so pred tremi leti v eni izmed ribarnic naključno opazili primerek izjemno redkega morskega psa, angelskega morskega psa oziroma navadnega sklača, za katerega so menili, da je v Sredozemlju že izumrl, so aktivno zbirali podatke o tem, ali še obstaja upanje, da v Jadranskem morju plava še več primerkov tega 'mojstra kamuflaže'. Morskega psa so opazili ob več priložnostih, v WWF Adria pa izpostavljajo, da je to odlična novica, a bo treba narediti marsikaj, da bi ta vrsta preživela.

Ministrstvo za okolje in prostor je ob dnevu morskih vsebin, ki poteka 19. in 20. maja, in evropskem dnevu pomorstva, ki je 20. maja, opozorilo na ugotovitve iz načrta upravljanja z morskim okoljem 2022-2027, da je na slovenski obali in v morju v povprečju 81 odstotkov vseh zbranih odpadkov iz plastičnih materialov.

Mednarodni ladijski promet ogroža 'nežne morske velikane', kot so raziskovalci poimenovali morske pse orjaške kitovce. Populacija veličastnih morskih psov se je v zadnjih letih na globalni ravni namreč prepolovila, znanstveniki pa so glede vzrokov za upad tavali v temi. Nova študija kaže, da je velika verjetnost, da je eden izmed smrtonosnih dejavnikov, ki ogroža populacijo tudi gost ladijski promet.

Steklenice, pločevinke, celo odpadne baterije na dnu morja. Vse to je postalo novo domovanje hobotnic, saj so se odpadke, ki sicer dušijo oceane, naučile izkoristiti v svoj prid. Gre za neverjeten primer prilagoditve, navdušeno ugotavljajo raziskovalci.

Na hibridnem zasedanju Skupščine ZN za okolje so okoljski ministri z vsega sveta razpravljali o reševanju treh velikih okoljskih izzivov: podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja. Minister Vizjak je med drugim podčrtal prizadevanja Slovenije za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko. Svetovna organizacija za varstvo narave je oblikovanje pogodbe o plastičnih odpadkih označila za pomemben korak.