plaža

Prebivalci španske Barcelone se bojijo, da so dnevom poležavanja na njihovih plažah šteti dnevi. Brezskrbno preživljanje počitnic ob grajenju peščenih gradov generaciji otrok, ki se še niso rodili, morda ne bo več predstavljivo. Oblasti svarijo, da nevihte in dvig morske gladine, ki jih povzročajo podnebne spremembe, erodirajo umetne plaže v priljubljeni Barceloni, morje pa vsako leto pogoltne dele obale. V primerjavi z naravnimi obalami umetne plaže erodirajo hitreje. Obala Montgata pa erodira še posebej hitro.

150 mini jaht, katamaranov, glasnih party ladij in ostalih vozil na dan onesnažuje ranljivi zaliv. Nekoč nedotaknjena uvala Krknjaši, zaliv, ki ga zaradi vabljive modre barve, poznajo tudi pod imenom Plava laguna na hrvaškem otoku Drvenik Veli, je ogrožena. Tako na pomoč kličejo domačini, ki so zagnali peticijo za zaščito obale, ki je zagotovo ena izmed naravnih draguljev pri naših južnih sosedih. 1500 obiskovalcev na dan je odločno preveč za ranljiv ekosistem tega hrvaškega modrega bisera, opozarjajo.

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

Čeprav je divjanje ognjene pošasti v mestu angelov zgodovina, posledice še vedno vznemirjajo. Opustošenje in kupi nevarnih odpadkov, ki grozijo, da bodo onesnažili morje, skrbijo znanstvenike.

Na grškem Skiathosu se bohoti prelepa plaža Lalaria. Velja za eno najbolj idiličnih grških plaž, na kateri si lahko odpočijete oči na nešteto modrih odtenkih in deviško belih kamenčkih. A že več let okoljevarstveniki opozarjajo, da se plaža zaradi turistov, ki s seboj jemljejo te prepovedane spominke, uničuje. Odnašanje kamenja in peska s plaž ter obal je sicer pereč problem tudi drugje, v številnih državah 'plažnim tatovom' grozijo tako finančne kot zaporne kazni.

Beneška laguna je postala najbolj severno mesto za odlaganje jajc glavate karete. Pred dnevi se je namreč na plaži v Jesolu izvalilo kar devet morskih želvic. Znanstveniki pravijo, da gre za izjemen dogodek, do katerega pa bi lahko privedle podnebne spremembe.

"Naučili smo se, kako veliko plastike je skrite v naši okolici. Na enem območju smo našli celo star glasbeni stolp, kar pomeni, da ljudje sploh ne pomislijo, kaj to pomeni za naravo," je povedala sedmošolka Maruša, ena izmed 'slovenskih piratk plastike'. Več kot 50 osnovnih šol se je pridružilo projektu Pirati plastike, v katerem otroci in dijaki v manjših skupinah s svojimi mentorji ob slovenskih rekah raziskujejo plastične odpadke in odkrivajo raven onesnaženosti z makro- in mikroplastiko.

Več kot 100.000 orangutanov je izginilo na otoku Borneo v zadnjih 16 letih. To v povprečju pomeni 520 opic na mesec. Krčenje gozdov, širjenje plantaž in divji lov so glavni razlogi, da ta že tako kritično ogrožena živalska vrsta izginja. Znanstveniki so med raziskavami našli ubitega orangutana, ki je imel v telesu kar 130 izstrelkov. "To je grozljivo in nepotrebno," so enotni znanstveniki.

Prevelika gneča na priljubljenih svetovnih turističnih destinacijah je povzročila, da se vedno več držav odloča za omejitve obiska in druge ukrepe, ki bi omejili nadaljnje uničevanje okolja. Med njimi sta tudi perujski Machu Picchu in italijanske Cinque Terre.

Ne smrdi, ne potrebuje niti vode ali kemije niti elektrike – to je 'Kakis', pridobitev na novo odprti plaži na Savi v Ljubljani. Gre za zunanje ekološko stranišče, ki je plod slovenske ideje in slovenskega razvoja. Temelji na konceptu kompostnih sanitarij, kar pomeni, da se blato lahko predela v gnojilo ali v biomaso za gretje. 'Kakisi' sicer že stojijo v več slovenskih mestih, a niso edina eko stranišča pri nas.