pitna voda

Izgubili smo kar 85 odstotkov t.i. ledvic sveta. Svetovni dan mokrišč je dan rdečega alarma, saj so mokrišča eden ključnih ekosistemov, ki jih potrebujemo za ohranitev pitne vode, za zaščito pred poplavami in hkrati sušami, za blaženje podnebnih sprememb in ohranitev življenjskih vrst, svarijo v inštitutu Revivio. A kljub temu se nekatere slovenske občine zavedajo pomena teh naravnih biserov.

Številne reke in potoki na Aljaski postajajo rjasto oranžni, kar je najverjetneje posledica taljenja permafrosta, ugotavlja nova študija. Ko se zamrznjena tla pod površjem talijo, iz njih uhajajo minerali, kot je železo. Ti dajejo potokom rjasto oranžno barvo, ki predstavlja tveganje za ekosisteme na Aljaski. Ogrožena bi lahko bila tudi pitna voda in prihodnost ribištva v tej regiji.

Tekoče zlato. Voda. Medtem ko je številnim, da bo pritekla iz pipe, samoumevno, 2,2 milijarde ljudi po svetu še vedno nima varne pitne vode. Ob svetovnem dnevu voda pa Združeni narodi letos poudarjajo, da lahko voda zagotovi mir ali zaneti konflikt. Voda je marsikje po svetu tako postala orožje.

Varnost preskrbe z vodo in hrano, pa zagotavljanje biotske raznovrstnosti in blaženje podnebnih sprememb. Vse to so pomembne funkcije ekosistema, ki ga imenujemo tudi ledvice pokrajine. Letos svetovni dan mokrišč obeležujemo pod sloganom 'življenjska povezanost ljudi in mokrišč'. Mokrišča absorbirajo toliko ogljikovega dioksida, kot vsi gozdovi na planetu skupaj, pa vendar izginjajo trikrat hitreje od gozdov.

V zadnjih 300 letih je bila uničena polovica mokrišč v Evropi, ZDA in na Kitajskem, pri čemer so nekatera območja – vključno z Združenim kraljestvom, Irsko in Nemčijo – izgubila več kot 75 odstotkov mokrišč, poroča Guardian. Kot so ocenili raziskovalci, je skupno na globalni ravni izginilo območje v velikosti Indije.

Škodljive spremembe v vodnem krogu spodkopavajo napredek pri vseh glavnih globalnih izzivih – na področju zdravja, lakote, enakosti spolov, zaposlovanja, izobraževanja, industrije, naravnih nesreč in miru, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Ključna so za čiščenje vode, zagotavljanje pitne vode in v boju proti podnebnim spremembam. So naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna: so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo. Zaradi zadrževanja vode v času večjih količin padavin in visokih vodostajev zmanjšujejo možnost poplav. Vse to so mokrišča. Nepogrešljiva za naše preživetje. A izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi.

Strokovnjaki že dolga leta opozarjajo, da so svetovna mesta vedno bolj naseljena in hkrati vedno bolj na udaru podnebnih sprememb. Kakšni izzivi so pred mesti in zakaj je odgovor v krožnih mestih, ki bi uspešno naslavljala ravnanje z viri?

Letošnja poletna sezona že podira rekorde, takšne gneče na nekaterih počitniških destinacijah po Evropi ne pomnijo. Kako poskrbeti za nižji ogljični odtis tudi med počitnicami? V roke vzemimo moč, ki jo imamo kot turisti.

Varuhi človeških ribic iz Parka Postojnska jama so kot edini predstavniki Slovenije postali finalisti tekmovanja Natura 2000, so sporočili iz Postojnske jame. Gre za pomembno priznanje, ki Slovenijo znova utrjuje kot zeleno, butično in trajnostno destinacijo.

Med dopustom številni odpotujejo na območja, kjer je treba pitno vodo kupovati v plastenkah. Po končanem oddihu se marsikdo, ki živi v državi, kjer iz pip pritiče pitna voda, zamisli, koliko plastične embalaže je uporabil le za zadovoljitev osnovne življenjske potrebe. Raziskave znanstvenikov kažejo, da ima voda v plastenkah neprimerljivo večji vpliv na okolje kot voda iz pipe. Zato je pomembno, da se vodi v plastenkah na območjih, kjer iz pipe teče kakovostna pitna voda, izogibamo.

V prihodnosti bo vse več ljudi naseljevalo mesta, v kombinaciji s podnebnimi spremembami pa lahko v mestih zmanjka hrane in vode za njihove prebivalce. Biologinja Tjaša Griessler Bulc sodeluje pri projektih Circular City/Krožno mesto ter EdiCitNet/Užitna mesta, v sklopu katerih snujejo strategijo, kako mesta prihodnosti tudi s sonaravnimi rešitvami napraviti čimbolj samozadostna, da bi se čim lažje prilagodila bodočim spremembam. "Bolj ko se bomo zavedali, da je ta krog sklenjen, bolj bomo pazili, kaj in kam odvržemo in tudi, kaj jemo," pravi.

Skupina mednarodnih raziskovalcev, med katerimi je tudi prof. dr. Maja Ponikvar - Svet s slovenskega IJS, je ugotavljala, kako škodljivi so lahko fluor in njegove spojine za življenje posameznika. Preučevanje učinkov snovi, ki vsebujejo fluor, na biosfero, okolje in zdravje ljudi, je razkrilo kar nekaj neprijetnih presenečenj. Edini dobro opredeljeni koristni učinek fluorida na zdravje ljudi je zaščitni učinek pred kariesom, vendar je meja med koristnimi in škodljivimi učinki tanka, svarijo raziskovalci. Bi torej morali omejiti uporabo zobnih krem in izdelkov, ki vsebujejo flouride?

Trenutna količina mikroplastike v pitni vodi predstavlja minimalno tveganje za zdravje ljudi, vendar pa so potrebne dodatne raziskave, da smo lahko mirni, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija. 

Paros si je postavil ambiciozen cilj: postati želi prvi otok na svetu brez plastičnih odpakov. A do tega cilja je pot še dolga. Pobudniki prepričujejo gostince in druga podjetja, da se odrečejo nepotrebni plastiki, izboljšati pa morajo tudi sistem za ravnanje z odpadki.

Človek je v sorazmerno kratkem veku povzročil tako opustošenje med vrstami na planetu, da je primerljivo z naravno katastrofo planetarnih razsežnosti, je poročilo o stanju narave komentirala slovenska strokovnjakinja. Prav tisti, ki bi morali največ narediti za spremembe, pa se tem najbolj upirajo, še ugotavlja Hönigsfeld Adamičeva.

V večini Slovenije je nekaj povsem samoumevnega, da lahko odpremo pipo, si natočimo kozarec in vodo spijemo. Smo ena redkih držav, kjer lahko to počnemo brez skrbi. Če načrtujete kakšno potovanje, pa je dobro, da pred odhodom preverite, ali je voda iz pipe na vaši destinaciji varna za uživanje.

Statistični podatki kažejo, da v Sloveniji vsako leto načrpamo več vode, predvsem zaradi povečanih potreb proizvodne in storitvene dejavnosti. Poraba gospodinjstev pa ostaja približno enaka. Skoraj vso vodo pa pridobivamo iz podzemnih virov.

Tudi v Sloveniji so posamezniki, ki še vedno čakajo na urejeno kanalizacijo. So tudi posamezniki, ki ne morejo plačati računa za vodo. Tudi na te težave je treba misliti ob svetovnem dnevu voda, pozivajo v slovenskem društvu za zaščito voda, ki so spomnili tudi na letošnje geslo ob dnevu voda – 'nikogar ne pustimo ob strani'.

Na svetu danes živi 2,1 milijarde ljudi, ki doma nimajo pitne vode, kar vpliva na njihovo zdravje, izobraževanje in preživljanje. V Sloveniji smo med tistimi srečniki, ki si lahko brez skrbi vodo natočimo iz pipe. Prav zato so na ministrstvih za okolje in zdravje podpisala pobudo, s katero želijo v podjetjih in organizacijah spodbujati pitje vode iz pipe.

Bruselj je predlagal nekaj sprememb evropske zakonodaje o pitni vodi, s katerimi želi izboljšati njeno kakovost in dostop do nje. Poleg tega spodbujajo ljudi, naj namesto ustekleničene pijejo vodo iz pipe, s čimer bodo prihranili denar in pomagali okolju. Zmanjšanje porabe ustekleničene vode lahko gospodinjstvom v Evropi pomaga prihraniti več kot 600 milijonov evrov na leto.

Kakšna je verjetnost, da bo tudi iz slovenskih pip v prihodnosti tekla mikroplastika? Obeti niso najboljši, 'nevidno plastično problematiko' pa lahko postavimo ob bok podnebnim spremembam. Edina pot za boj s plastiko je zmanjšanje proizvodnje. Z recikliranjem in ponovno uporabo namreč problem le preobrazimo in ga v okolje vrnemo celo v nevarnejši obliki.