padec

Suša deset milijonov ljudi po vsem svetu potiska na rob lakote. To je napoved globalne krize, ki se s podnebnimi spremembami hitro poglablja, so črnogledi znanstveniki. Več kot 90 milijonov ljudi v vzhodni in južni Afriki se sooča s hudo lakoto po rekordni suši. Na mnogih območjih je suša povzročila obsežno propadanje pridelka in pogin živine. V Somaliji četrtino prebivalstva zdaj ogroža lakota, vsaj milijon ljudi pa je bilo zaradi ekstremnih vremenskih razmer razseljenih.

Raziskovalce v Južni Afriki je presenetil gekon, ki se je pred očmi sveta skrival več kot 30 let. Znanstveniki so menili, da je izumrl, nekateri celo niso verjeli, da je kadarkoli živel in da je njegov obstoj le mit. Zdaj so navdušeni nad malim plazilcem, ki se je znova pojavil.

Ste se danes v službo odpravili s kolesom? Kljub temu, da smo Slovenci kolesarski narod, se po vsakodnevnih obveznostih še vedno premalokrat odpravimo na dveh kolesih. To lahko pripišemo tudi ponekod pomanjkljivi kolesarski infrastrukturi. Problematična je tudi pregovorno zelena prestolnica, ki se duši v izpušnih plinih zaradi zastojev in gostega prometa. Ljubljana po številu kolesarjev zaostaja za primerljivo velikimi mesti iz Nizozemske, Belgije, Danske, Švedske, poudarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži.

Toplejši dnevi vabijo, da se v službo ali po vsakodnevnih aktivnostih odpravite na kolesu. A pozor – nikar ne pozabite na varnost. Agencija opozarja kolesarje, naj v prometu vselej ravnajo samozaščitno. Na kolesarje pa bodite pozorni tudi vozniki. Ne jezite se nanje, saj so v prometu mnogo bolj izpostavljeni kot vi.

Marsikdo si praznika zaljubljencev ne predstavlja brez čokolade. A ta bo to valentinovo skorajda povsod po svetu pravi mali luksuz. Cena kakava namreč še vedno raste in dosega nove rekorde. To pa se odraža tudi na ceni čokolade.

Skoraj četrtini živali, ki živijo v rekah, jezerih in drugih sladkovodnih virih, grozi izumrtje, kaže nova raziskava. Podnebne spremembe, zajezitev rek, invazivne vrste in kmetijstvo: vse to so razlogi, da se stanje iz leta v leto slabša, so zaskrbljeni znanstveniki.

Ko je leta 1815 leti izbruhnil ognjenik Tambora, je svet zajela katastrofalna lakota. Oblak vulkanskega pepela in plinov se je dvigal do 50 kilometrov visoko, zaradi česar so se temperature po svetu v povprečju znižale od 0,4 do 0,7 stopinj Celzija. Sledilo je leto brez poletja. In znanstveniki svarijo pred možnostjo novega izbruha velikega obsega. Možnost za to je 1:6, svari podnebni znanstvenik Markus Stoffel iz Univerze v Ženevi.

Francoska vlada se je odločila za znižanje subvencij za nakup električnih avtomobilov s takojšnjim učinkom. Po novem bodo na voljo v razponu med 2000 in 4000 evrov, medtem ko jih je dosedanji sistem omogočal v višini med 4000 in 7000 evrov. Prihodnje leto bo za subvencije na voljo skupno 700 milijonov evrov, kar je 800 milijonov manj kot letos.

Novo poročilo ugotavlja, da vrtoglav ogljični odtis enega odstotka najbogatejših na svetu povečuje lakoto, revščino in čezmerno število smrti. Zaradi luksuznih jaht, zasebnih letal in naložb v onesnaževalne industrije najbogatejših ljudi na svetu je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija vse težje dosegljiv.

Na rdeči seznam ogroženih vrst IUCN so dodali več kot 1000 novih vrst. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave zdaj izumrtje grozi že več kot 45.000 vrstam. Med ogroženimi vrstami se je znašel tudi bornejski slon. Še posebej velik upad pa so utrpeli plazilci na Kanarskih otokih in na Ibizi, poudarja Mednarodna zveza za varstvo narave.

Razcvet uporabe električnih avtomobilov dokazano vpliva na znižanje emisij ogljikovega dioksida, kažejo izsledki študije, ki so jo na širšem območju San Francisca izvedli na kalifornijski univerzi Berkeley. Po besedah avtorjev so tako z meritvami dokazali, da ima elektrifikacija merljiv učinek.

Barcelonski raziskovalci so ugotovili, da se je onesnaženost zraka v Evropi v zadnjih 20 letih izboljšala. A kljub temu opozarjajo, da kar 98 odstotkov Evropejcev še vedno živi na območjih, kjer je glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije zrak preonesnažen z delci PM 2.5.

Med žrtvami podnebne krize bi lahko bile tudi sladkarije. Potem ko je, kot smo že poročali, poskočila cena sladkorja, je zaradi močnega deževja v državah pridelovalkah v nebo ušla tudi cena kakava. Za ekstremno vreme pa znanstveniki prst uperjajo proti močnemu El Ninu. 'Čokoladni' velikani ne izključujejo podražitev čokolade.

Skupina 200 podnebnih znanstvenikov svari pred petimi hkratnimi podnebnimi točkami preloma v boju proti podnebnim spremembam, ki bi lahko imele uničujoče posledice za človeštvo, vključno z množičnimi selitvami, finančnim propadom in bojem za hrano, saj se planet segreva hitreje od predvidevanj. Propad velikega Atlantskega toka v kombinaciji z globalnim segrevanjem bi na primer lahko povzročil izgubo polovice svetovnih površin za gojenje pšenice in koruze.

Podnebne spremembe bi lahko povzročile, da bi tudi na območju južne Evrope še v tem desetletju novo zdravstveno grožnjo predstavljala denga. Kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, toplejše temperature namreč povzročajo vedno ugodnejše razmere za komarje, ki prenašajo to bolezen.

Vrček piva čez nekaj let morda ne bo več takšnega okusa in vonja, kot ste ga vajeni. Podnebna kriza že danes spreminja okus in kakovost evropskega piva, svarijo znanstveniki. Količina in kakovost hmelja bosta namreč do leta 2050 pomembno padali, če se pridelovalci ne prilagodijo na višje temperature, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Največji padec v količini pridelanega hmelja v Evropi so raziskovalci zaznali prav v celjski regiji.

Švicarska akademija znanosti opozarja na dramatično pospeševanje taljenja ledenikov v tej alpski državi. Izračunali so, da so švicarski ledeniki v zadnjih dveh letih izgubili kar deset odstotkov prostornine. Takšno izgubo ledu lahko primerjamo s celotnim obdobjem med letoma 1960 in 1990. Razloga pa vremenski ekstremi in podnebne spremembe.

Mednarodna agencija za energijo ugotavlja, da je ruski napad na Ukrajino pomagal spodbuditi naložbe v t. i. čisto energijo. Te bodo po njihovih izračunih letos znatno presegle naložbe v fosilna goriva. Prvič v zgodovini se je tudi zgodilo, da je znesek naložb v sončno energijo višji od zneska naložb v proizvodnjo nafte.

Svetovna jezera so vedno bolj izsušena, svarijo znanstveniki. V raziskavi so s pomočjo satelitov spremljali, kako so se v zadnjih tridesetih letih spreminjala jezera po vsem svetu, od Kaspijskega jezera oziroma morja do Velikega slanega jezera. Ugotovitve pa nič kaj obetavne: več kot polovica največjih svetovnih jezer in rezervoarjev se vedno bolj suši. Zato so, kot opozarjajo raziskovalci, na mestu skrbi glede oskrbe z vodo v prihodnosti.

Francija se je znašla v primežu suše. Obeti za poletje so vroči. Napovedujejo, da bo to poletje še bolj sušno kot lani, saj ima država še nižje ravni podzemne vode. Zaradi zgodovinsko suhe zime izsušena tla niso mogla sprejeti dovolj vode pred vročimi meseci, ki se obetajo. Še posebej prizadeta je regija v vzhodnih Pirenejih, kjer bodo razglasili krizno stanje, med ukrepi pa bo tudi prepoved prodaje bazenov.

Kljub pozivom in prizadevanjem za zmanjšanje onesnaževanja našega planeta s plastiko svet proizvaja rekordno količino plastičnih odpadkov za enkratno uporabo, večinoma iz polimerov, ustvarjenih iz fosilnih goriv, kaže novo poročilo.

Manj kot polovica vprašanih v svetovni anketi meni, da podnebne spremembe predstavljajo "zelo resno grožnjo", je razkrila raziskava, ki navaja, da se je lani zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb zmanjšala po vsem svetu. Pri brezbrižnosti najbolj izstopa največja onesnaževalka – Kitajska, nasploh pa so ugotovili, da so regije, ki se soočajo z največjimi ekološkimi grožnjami, zaradi podnebnih sprememb najmanj zaskrbljene.

V EU so izpusti toplogrednih plinov v tretjem četrtletju leta 2021 skupaj znašali 881 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar je blizu ravnem iz časov pred izbruhom pandemije covida-19. Slovenija je zabeležila največji upad izpustov, na letni ravni so se zmanjšali za 2,6 odstotka, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.

Zaradi podnebnih sprememb Zemlja v zadnjih treh letih odbija manj svetlobe kot običajno. To pomeni, da absorbira še več sončne toplote, kar naš planet dodatno segreva.

Padec ravni kisika skozi čas v svetovnih jezerih dodatno ogroža sladkovodne ekosisteme in zaloge pitne vode, ugotavljajo znanstveniki. Sladkovodna biotska raznovrstnost tudi sicer upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 % svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih, upadle za 84 %.

Izpusti ogljikovega dioksida iz novih avtomobilov in kombiniranih vozil, registriranih lani v EU, so se drugo leto zapored zvišali. V povprečju so znašali 120,4 grama na kilometer, kar je dva grama več kot predlani. Razlika med dizelskimi in bencinskimi motorji je pri tem vse manjša, je pokazala raziskava Evropske agencije za okolje.

V prihodnosti bo življenjska doba otrok zaradi onesnaženosti zraka krajša za kar 20 mesecev, opozarja nedavno poročilo. Najbolj ogroženi so otroci v Indiji in Pakistanu, kjer bodo zaradi umazanega zraka v povprečju živeli 30 mesecev manj.

Povprečen Rimljan v prometnih zamaških zapravi 245 ur na leto. Prometni zamaški so ena največjih težav, s katerimi se soočajo velika svetovna mesta, največ rekorderjev pa je v Evropi. Največ časa sicer v prometnih zamaških porabijo vozniki v prestolnici Kolumbije, v Bogoti, ki so, čakajoč v svojih vozilih, preživeli kar 272 ur oziroma več kot 11 dni.

Raziskava je pokazala, da bogate države močno zaostajajo za svojo zavezo, v skladu s katero naj bi do leta 2020 državam v razvoju zagotovile 100 milijard dolarjev letno za prilagajanje na podnebne spremembe. Lani so najbogatejše države revnim za energetske projekte namenile le 10 milijard dolarjev.