omejitev

Oblasti v Indiji so se domislile novega varčevalnega ukrepa. Da bi prihranili elektriko, predlagajo omejitev najnižje temperature na novih klimatskih napravah. Minister za energetiko je tako predlagal novo pravilo, ki zahteva, da imajo klimatske naprave, ki se prodajajo v državi, termostate, ki jih je mogoče nastaviti najmanj na 20 stopinj Celzija. Trenutno je najnižja nastavitev 17 stopinj Celzija. Odzivi na predlog so mešani.

Krivolovci v Južni Afriki so v prvih treh mesecih tega leta ubili več kot 100 nosorogov, večino v nacionalnih parkih. To kaže, da boj za zaščito ene najbolj znanih kritično ogroženih vrst, še zdaleč ni končan. Največjo grožnjo za nosoroge predstavlja krivolov, ki ga poganja povpraševanje potrošnikov po nosorogovih rogovih predvsem v Aziji.

Otroci potrebujejo varne poti v šolo in na športne aktivnosti pa v najljubše parke v mestu, da si privoščijo oddih od betona v mestih. Katera mesta v Evropi so za otroke mobilnostno najbolj zelena in varna? In kje je slovenska prestolnica? To razkriva poročilo, ki ga je objavila evropska nevladna organizacija Clean Cities.

150 mini jaht, katamaranov, glasnih party ladij in ostalih vozil na dan onesnažuje ranljivi zaliv. Nekoč nedotaknjena uvala Krknjaši, zaliv, ki ga zaradi vabljive modre barve, poznajo tudi pod imenom Plava laguna na hrvaškem otoku Drvenik Veli, je ogrožena. Tako na pomoč kličejo domačini, ki so zagnali peticijo za zaščito obale, ki je zagotovo ena izmed naravnih draguljev pri naših južnih sosedih. 1500 obiskovalcev na dan je odločno preveč za ranljiv ekosistem tega hrvaškega modrega bisera, opozarjajo.

Izdatki za stroške prevoza gospodinjstva vedno bolj udarjajo po žepu. Kot ugotavljajo v novi študiji o prevozni revščini v Sloveniji, za gospodinjstva z nižjimi dohodki izdatki za prevoz pogosto predstavljajo več kot četrtino njihovega proračuna. Avtomobil je v Sloveniji v mnogih primerih nuja ali dobrina, ki ji gospodinjstva dajejo prednost pred drugimi izdatki. Razpršena poselitev in omejena mreža javnega prevoza prebivalce silita v odvisnost od osebnih vozil, ki so veliko finančno breme za gospodinjstva, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus.

November je minil v znamenju volitev v ZDA, ki so med podnebnimi znanstveniki zasejale še dodaten pesimizem. Zmaga Trumpa je poraz za naš planet, so prepričani številni podnebni strokovnjaki. Kar je že jasno je, da bo Trumpov minister za energijo kritik boja proti podnebnim spremembam.

Najlažje je zbrati denar za revne države, ki ga potem preko projektov vračajo podjetjem razvitih držav, razmišlja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Letos se na COP29 v še eni naftni državi podnebni pogovori vrtijo okoli denarja. In s tem okrog posledic podnebnih sprememb, o bistvu – vzrokih pa morda naslednje leto. Če sploh kdaj, opozarja. Vsako leto se vrstijo podnebne konference s podobno dramaturgijo. Podnebna pogajanja pa nimajo več kaj dosti opraviti s podnebno znanostjo, ugotavlja.

Medtem ko se Španci pritožujejo nad turisti, ki onesnažujejo njihovo državo, in organizirajo celo protituristične proteste, je danska prestolnica ubrala nekoliko drugačno strategijo. Turiste, ki to poletje obiščejo København, spodbujajo k sodelovanju v 'zeleni' počitniški zabavi. Ta vključuje okolju prijaznejša ravnanja, kot je pobiranje smeti iz rek in potokov, kolesarjenje do muzejev namesto vožnje z avtomobilom in celo prostovoljno delo na mestnem vrtu.

"Običajno si na dopustu damo duška in bolj pozabimo na trajnostne navade, ki so sicer morda že del vsakdana. In ravno zato je pogosto naš negativen vpliv na okolje na počitnicah še večji kot sicer," opozarja Gaja Brecelj iz Umanotere. Kot izpostavlja, nas že samo stanje okolje vedno bolj opozarja na to, da moramo o njem razmišljati. Lani poleti smo imeli v Sloveniji rekordne poplave, leto pred tem rekordne požare, julijske dni pa je zaznamovalo kuhanje v vročinskem valu z rekordnimi temperaturami morja.

Tudi vi svoja oblačila nakupujete na spletu? Ali premislite o tem, kje naročite blago? Družbena omrežja so preplavili oglasi za cenena oblačila iz kitajske spletne trgovine TEMU, prav tako agresivno med evropskimi potrošniki nastopa Shein. Ali je med oblačili, ki jih kupimo v evropskih spletnih in fizičnih trgovinah, razlika v varnosti? Ali lahko vsa oblačila iz Kitajske 'vržemo' v isti koš?

Se tudi vi sprašujete, ali so oblačila s trgovskih polic varna ali morda vsebujejo ostanke kemikalij, ki so škodljive za naše zdravje? Čeprav Inšpekcija za kemikalije v Sloveniji ni zaznala prekomernih povečanj v oblačilih, je vsebnost kemikalij v oblačilih lahko zaskrbljujoča za zdravje ljudi, saj se lahko določene škodljive snovi absorbirajo skozi kožo, vdihavajo ali zaužijejo. Pri proizvodnji oblačil se namreč pogosto uporabljajo različne kemikalije in škodljive snovi, ki lahko negativno vplivajo na zdravje ljudi in okolje, pojasnjujejo na Kemijskem inštitutu. Zveza potrošnikov Slovenije tako poziva k obveznemu označevanju nevarnih kemikalij v oblačilih.

Evropo je zajel val energetskih skupnosti. Te pa še zdaleč niso le za hipije, ampak se številne lotevajo resnih projektov velikega obsega. V Belgiji bo organizacija energetskih skupnosti sodelovala pri projektu prvih vetrnih elektrarn na morju v državi do leta 2025. "Ne govorimo o nekaj sončnih panelih, govorimo o vetrnih elektrarnah na morju, ki bi lahko napajale več deset tisoč gospodinjstev," pripoveduje sogovornik Chris Vrettos. Energetske skupnosti vidi kot šole demokracije: "Ne želimo si več modela preteklosti, ko sta proizvodnjo električne energije nadzirali le eno ali dve podjetji."

Novo poročilo Združenih narodov razkriva, da je več kot 4000 prostoživečih vrst še vedno tarča tihotapcev. In to kljub prizadevanjem za omejitev trgovine s prostoživečimi živalmi po vsem svetu. Večina vrst, ki se znajdejo v krempljih tihotapcev, je ogroženih. Največkrat zasežene vrste so korale, kar predstavlja še dodatno grožnjo za organizme, ki so že močno na udaru podnebnih sprememb, ugotavljajo ZN.

Katalonija se bori z vedno hujšo sušo. Proti njej se bodo v Barceloni borili s še strožjimi ukrepi za varčevanje z vodo, ki bodo morda prizadeli tudi turiste, in s plavajočo napravo za razsoljevanje. Ta je bolj učinkovita rešitev kot dostavljanje vode z ladjami, so prepričane mestne oblasti. Obrat bo začel delovati oktobra.

Evropski poslanci so prižgali zeleno luč pravici potrošnikov do popravila. Prepričani so, da bodo nova pravila oživila trg popravil. Kot ocenjujejo v društvu Ekologi brez meja, kjer podporo novi pravici pozdravljajo, ima direktiva sicer še nekaj pomanjkljivosti. Kot menijo, bo preteklo še nekaj časa, preden bo to imelo vpliv na potrošnike, načeloma pa bi moralo olajšati popravila, tako z vidika možnosti kot cene, so prepričani.

Ena najhujših suš, ki je kadar koli prizadela Panamo, povzroča kaos na eni najpomembnejših svetovnih pomorskih poti. 80-kilometrska pomorska pot je zdaj v znamenju prometnih zastojev ladij, vse pa kaže, da se bo pot še bolj 'zamašila'. Upravitelj Panamskega prekopa je dnevni promet skozi ozek koridor v primerjavi z lanskim letom znižal za skoraj 40 odstotkov. Številne ladje so se že preusmerile na daljše trgovske poti, kar pa viša tako stroške kot emisije ogljika.

Poslovili smo se od leta, ki je prineslo številne pretrese, ki so bili posledica divjanja narave. Združeni narodi pa za letos niso nič bolj optimistični. V okviru letnega gospodarskega poročila namreč svarijo pred podnebno krizo. V napovedih za leto 2024 opozarjajo na dodaten porast podnebnih katastrof, naraščanje cen hrane in ekstremno vreme.

Morje je dobesedno odplavilo mestece v mehiškem zalivu El Bosque. Tam je še pred dvema letoma živelo več kot 700 ljudi, zdaj pa je ostala le še peščica prebivalcev. Da je bila nekoč tukaj tesno povezana skupnost, pričajo le še ostanki. Zgodba El Bosqua v prihodnosti še zdaleč ne bo osamljen primer. Kot svari IPCC, se bo, če nam ne uspe ustaviti globalnega segrevanja, v resni nevarnosti znašlo deset odstotkov svetovnega prebivalstva, nizko ležeče skupnosti in celotne države bi lahko za vedno izginile.

Bi vozniško dovoljenje zamenjali za brezplačen javni prevoz? To je možno v nekaterih mestih v Nemčiji. Nemčija namreč preizkuša številne inovativne načine, da bi zmanjšala število avtomobilov na cestah. Mednarodna okoljska organizacija Greenpeace sicer poziva vlade, naj uvedejo cenovno ugodne podnebne vozovnice za ves javni prevoz. Evropsko komisijo pa poziva, naj to omogoči in v prihodnosti uvede enotne podnebne vozovnice za vso Evropo.

Švedska agencija za okolje je dopolnila krmi iz morske trave in alg označila kot enega izmed novih zanimivih dodatkov z velikim potencialom za zmanjšanje izpustov metana pri govedoreji. A njihov razvoj je šele na začetku, potrebnih bo še veliko raziskav, svarijo. Čeprav je metana v ozračju precej manj kot ogljikovega dioksida, pa mu lahko do danes pripišemo okoli 30 odstotkov krivde za dvig temperature na globalni ravni.

Leto 2023 je v marsikaterem pogledu vremensko rekordno. Tako na lokalni kot globalni ravni. Posledica rekordno visokih temperatur so rekordno uničujoča neurja s poplavami, rekordne suše, rekordno obsežni požari, rekordno "tanek" led na Antarktiki, rekordno topel Atlantik. Globalne temperature so 1,8 stopinje Celzija višje v primerjavi s predindustrijsko dobo, Slovenija in Evropa se segrevata še hitreje, tukaj je ozračje toplejše za skoraj 3 stopinje Celzija. V zadnjih treh letih pa so se finančna nadomestila fosilni industriji, glavnemu proizvajalcu toplogrednih plinov, podvojila.

Kot ugotavljajo raziskovalci, je v ZDA onesnaženi vodi s kemikalijami PFAS težko ubežati. Podatki ameriške Agencije za varstvo okolja (EPA) kažejo, da imajo številne skupnosti po ZDA pitno vodo, v kateri so izmerili nevarne ravni PFAS. Po vladnih podatkih bi lahko tako skoraj polovica ameriške vode, ki priteče iz pipe, vsebovala očem skrite strupene večne kemikalije, znane kot PFAS.

Podjetja in posameznike, ki onesnažujejo britanske reke in druge ekosisteme, lahko po novem doletijo globe v neomejeni višini, je sporočila britanska vlada. Trenutna omejitev denarnih kazni bo torej odpravljena, je ob široki podpori javnosti odločila vlada.

Ko računamo stroške avtomobila, moramo biti pozorni na vse stroške, tudi tiste skrite: "Največja sta seveda nakup vozila in gorivo, potem so tu še zavarovanja, registracija, veliko nanesejo popravila in servisi, parkirnine in parkirna mesta ter vsa oprema, obvezna in dodatna," našteva strokovna sodelavka Focusa Marjeta Benčina. V preteklem letu so v Focusu prenovili kalkulator stroškov lastništva osebnega vozila in sedaj je možno izračunati okvirne stroške poleg vozil na bencinski ali dizelski tudi za vozila na električni ali plinski pogon. Koliko nas v resnici stane lastništvo osebnega avtomobila?

Človeštvo letno proizvede več kot 50 milijonov ton odpadne elektronike. To je več kot skupna masa vseh doslej proizvedenih letal. Odgovor na nepotešeno željo po novih napravah naj bi ležal v krožni ekonomiji, toda kdo bo to sporočil državam tretjega sveta, kjer konča večina odpadne elektronike? Recikliramo le petino vsega, česar odvržemo in napovedi so zelo črne, količina teh frakcij bo do leta 2030 narasla na več kot 63 milijonov ton.

Hitra moda prispeva skoraj 10 odstotkov globalnih emisij. Od leta 2000 je svetovna poraba oblačil narasla na približno 62 milijonov ton na leto in naj bi do leta 2030 dosegla že 102 milijona ton. Več kot 60 odstotkov vseh oblačil pa v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. Zato preden odvržete oblačilo v smeti, pomislite, ali bi lahko služilo še komu. Rabljena oblačila lahko podarite tudi številnim humanitarnim organizacijam, ki z njimi razveselijo svoje uporabnike. Sicer pa lahko vpliv tekstilne industrije zmanjšamo predvsem z manj novimi oblačili, recikliranjem in uporabo rabljenih oblačil.

Znanstveniki so v vulkanskem vrelcu odkrili mikrobe, ki neverjetno hitro presnavljajo ogljikov dioksid. Odkritje vzbuja upanje, da bi lahko v prihodnosti mikrobe, ki absorbirajo CO2, uporabili kot učinkovito orodje za odstranjevanje toplogrednih plinov iz ozračja.

Suša na stari celini se nadaljuje in prebivalci nekaterih delov Evrope s strahom zrejo v poletje. Še vedno pomnijo lansko poletje, ko so bili deli Evrope tako izsušeni, da je bila uporaba pitne vode omejena. Najhujši obeti so za Španijo, Italijo in Francijo. Prebivalci nekaterih regij pa se že pospešeno pripravljajo za primer, če bi se sušni scenarij lanskega leta znova ponovil.

Plastične vrečke so desetletja ležale praktično povsod. Ob cestah, na ulicah, v rekah, morjih, kjer so med drugim dušile morsko življenje. A po letih prizadevanj okoljevarstvenih skupin so jih marsikje povsem prepovedali. Več kot 100 držav je doslej uvedlo popolno ali vsaj delno prepoved plastičnih vrečk za enkratno uporabo. Rezultati pa so se, kot so optimistični raziskovalci, končno začeli kazati.

Letala, s katerimi so prileteli športniki, in vozila, s katerimi se v Planico pripeljejo obiskovalci. Ogromni začasni šotori, zabojniki, energija in voda, potrebni za izdelavo umetnega snega, razsvetljava, nenazadnje gostinska ponudba ... Mega dogodki zimskih športov so eni najbolj potratnih dogodkov, ki za seboj brez dvoma puščajo mega vplive na okolje. Kako uspešni so organizatorji pri njihovem zmanjševanju?

Morska gladina se je med letoma 1900 in 2018 dvignila za 15 do 25 centimetrov. Če se temperatura ozračja dvigne za več kot dve stopinji, bi to lahko imelo katastrofalne posledice. Pospešeno dviganje gladine morij in oceanov ogroža številne nizko ležeče skupnosti, pod vodo bi se lahko znašle celotne države. To pa bi privedlo do množičnega izseljevanja celotnega prebivalstva v bibličnih razsežnostih, je opozoril generalni sekretar ZN Gutteres.

"Govorili smo s staroselskimi skupnostmi, ki neposredno že čutijo vplive krčenja gozdov, saj so jim odvzete površine, na lastni koži občutijo izsuševanje področij, pomanjkanje vode ... Njihovo sporočilo je bilo jasno, in sicer da je treba ustaviti takšen način krčenja gozdov, ki se po celem svetu dogaja zaradi gojenja pridelkov za izvoz. Tudi mi denimo uporabljamo veliko izdelkov, ki so proizvedeni izven EU, in tako povzročamo močne negativne vplive na lokalno prebivalstvo in globalne podnebne spremembe," opozarja predsednica društva za sonaraven razvoj Focus Živa Kavka Gobbo. V Focusu so se konec lanskega leta v želji, da bi preverili, kaj se v resnici dogaja na terenu, odpravili po poteh deforestacije v Boliviji.

Ljubljana je praznični program letos obogatila s posebno Mizo za vsakogar, na kateri bodo svoje mesto in glas dobili vsi tisti, ki so sicer pogosto spregledani v družbi. V času praznikov boste lahko v Mastercard praznični vasici in Pop-up restavraciji v središču prestolnice sedli za mizo skupaj s tistimi, ki se soočajo s posebnimi izzivi in pogosto naletijo na ovire pri vsakodnevnem življenju. Ob vrhunski kulinariki najboljših slovenskih kuharskih mojstrov in izbrani pijači se bodo odpirale teme in iskale rešitve za to, kako lahko skupaj zgradimo družbo, ki bo prijazna in odprta za vse.

Boj proti podnebnim spremembam je dobil nov zagon, potem ko je novoizvoljeni brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva v sredo na podnebni konferenci ZN COP27 v Egiptu obljubil omejitev krčenja gozdov v Amazoniji, voditelji članic skupine G20 pa so v Indoneziji obnovili zavezo za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

Izpusti zaradi fosilnih goriv bodo leta 2022 rekordno visoki, kaže poročilo, v katerem znanstveniki ugotavljajo, da še vedno "ni nobenih znakov" o nujnem padcu globalnih emisij, ki je ključen v boju s podnebno krizo. Ugotovitve so slaba novica za planet, ki potrebuje drastično znižanje emisij, da se izognemo podnebni katastrofi. Do leta 2030 bi morali globalne izpuste tako znižati za polovico, da bi preprečili segrevanje ozračja nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo in da bi se človeštvo tako izognilo uničujočim posledicam podnebnih sprememb, svarijo znanstveniki.

Nova pravila, ki jih Evropska komisija predlaga za zmanjšanje izpustov novih motornih vozil v EU, imenovana Euro 7, dajejo prednost dobičkom avtomobilske industrije, opozarjajo okoljevarstveniki. A resne pomisleke glede predlaganih pravil imajo tudi v Evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov (ACEA), predvsem glede tovornih vozil.

Svetu grozi popolna izguba arktičnega ledu poleti, svarijo znanstveniki v novem poročilu. Dramatično izginotje ledenih plošč bo povzročilo katastrofalen dvig morske gladine, ki bo ogrožal svetovna mesta, opozarjajo znanstveniki. V Egiptu so na COP27 zbrani svetovni voditelji, ki razpravljajo o tem, kako rešiti svet pred posledicami podnebnih sprememb.

Kako je lahko hrana, ki je prepotovala pol sveta, cenejša od lokalno pridelane hrane, ki ima bistveno nižji ogljični odtis in tudi dokazano več hranil? Razlog, da je hrana iz drugega dela sveta tako 'poceni', je tudi izkoriščanje delovne sile in okolja daleč stran od oči evropskega potrošnika. Vrednost hrane lahko namreč razumemo šele, ko upoštevamo vse najrazličnejše vplive njene pridelave in potrošnje. Pri Združenih narodih so ocenili, da plačamo samo tretjino stroška pridelave hrane. Cena na računu tako pogosto ne odraža dejanskih proizvodnih stroškov, vplivov pridelave in potrošnje na okolje, kot so degradacija tal, onesnaženje vode, uničenje ekosistemov in izguba biotske raznovrstnosti. In tudi ne odraža vplivov na podnebje oz. količine emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo v oskrbovalni verigi s hrano, ter družbenih vplivov, kot je vpliv na zdravje ljudi, ponazarjajo v Umanoteri.

Izpusti ogljikovega dioksida se bodo letos v primerjavi z lanskim letom povišali za 300 milijonov ton oz. za odstotek na 33,8 milijarde ton. To je kljub energetski krizi, zaradi katere se letos več posega po premogu, precej manj kot lani, v najnovejšem poročilu ugotavlja Mednarodna agencija za energijo.

Leta 2019 je bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da je v otroških pleničkah zaskrbljujoče število kemikalij. Potem se je, kot kažejo rezultati nove študije, stanje na trgu izboljšalo, a še vedno ostaja bojazen, da bi se strupi v otroških plenicah znova pojavili. Otroci so, kot opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), še posebej občutljivi na kemikalije, zato bi morala Evropska Unija narediti vse, kar je mogoče, da prepove uporabo kemikalij, ki predstavljajo tveganje v higienskih izdelkih.

Energetska draginja je v prvih treh mesecih letošnjega leta povzročila pravi naval na nepovratne finančne vzpodbude za male sončne elektrarne. Vlogo je oddalo skoraj 10.000 gospodinjstev. A se pri velikopoteznih načrtih države, ki pri razogljičenju veliko stavi na sončno energijo, močno zapleta. Sredstev za subvencije je zmanjkalo že marca. Administrativno nismo bili pripravljeni na takšno povpraševanje, kar se ponavlja že zadnjih 10 let, opozarjajo pri Društvu za sonaraven razvoj Focus.

Slovenija se zaradi svoje geografske lege segreva bolj od globalnega povprečja, so opozorili ob Okoljskem dnevu gospodarstva, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Udeleženci dogodka so se strinjali, da moramo pospešiti prehod v nizkoogljično družbo, več vlagati v raziskave in razvoj ter podpreti inovacije in prehod na nove tehnologije.

Zaradi naraščajoče cen energentov in zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina, so v Italiji in Španiji predstavili načrte za omejitev uporabe klimatskih naprav. Tako bodo temperature klimatskih naprav poleti v Španiji omejii na 27 stopinj Celzija, v Italiji pa nastavljena temperatura ne bo smela biti nižja od 25 stopinj Celzija. To je sicer dobra novica za okolje, saj znanstveniki svarijo, da bi se lahko za ohlajanje prostorov do leta 2050 poraba električne energije še potrojila. Tudi zdravstvena stroka svari, da čeprav je klima v poletnih mesecih zelo dobrodošla, pretirano hlajenje prostorov škoduje našemu zdravju.

Na današnji dan obeležujemo svetovni dan pravične trgovine. Ta letos v ospredje postavlja podnebno pravičnost. Kot so pojasnili v nevladni organizaciji Focus, je cilj pravične trgovine zagotoviti pravične, vključujoče in trajnostne rešitve za ljudi, ki trpijo zaradi posledic podnebne krize, in hkrati odpraviti temeljne vzroke podnebnih sprememb.

Na družbenih omrežjih razburja nenavadna ideja, ki jo je navdihnila svetovna pandemija covida-19. Skupina študentov iz Velike Britanije je predstavila novo možno rešitev za zmanjšanje emisij metana, močnega toplogrednega plina, pri govedoreji. Zamislili so si, da bi lahko izpuste metana, ki jih povzroča govedo, uravnavali oziroma zmanjšali s posebnimi obraznimi maskami za govedo. Za idejo so dobili nagrado v vrednosti skoraj 60.000 evrov, ki jo bodo namenili za dodaten razvoj maske. Ideja pa je na družbenih omrežjih razburila številne uporabnike, ki poudarjajo, da je edina prava pot zmanjšanje količine mesa, ki ga zaužijemo, in ne omejevanje svobode živalim.

EU je razkrila načrt za največjo prepoved nevarnih kemikalij doslej. Omejili bi lahko uporabo do 12.000 snovi, so razkrili danes. Kmalu bi lahko v Evropi s posebno shemo tako prepovedali oziroma omejili na tisoče potencialno škodljivih kemikalij, ki se nahajajo v otroških igračah, plenicah, kozmetiki, barvah, lakih, embalaži ... Medtem ko številni strokovnjaki ambicioznost EU podpirajo in pozdravljajo, v kozmetični industriji svarijo, da bi takšna omejitev pomenila zmanjšanje raznolikosti izdelkov za potrošnike.

Hudo onesnažena morska laguna Mar Menor na španski sredozemski obali blizu Murcije bo postala pravna oseba z lastnimi pravicami. V primeru kršitev njenih pravic bo lahko vsak državljan Španije vložil tožbo na sodišče, ne glede na to, ali bo osebno prizadet s tem ali ne. Laguna bo tako postala prvi ekosistem v Evropi s statusom pravne osebe.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak bi moral z občinami Logatec, Cerknica in Postojna podpisati sporazum o ustanovitvi širšega Notranjskega regijskega parka, a ga je na koncu podpisal le s prvima dvema. Postojnski župan je namreč na samem dogodku presenetil z odločitvijo, da sporazuma ne bo podpisal.

Smo na razpotju – zdaj ali nikoli. Če se želimo izogniti podnebni katastrofi, moramo ukrepati takoj, je v svojem zadnjem poročilu opozoril Mednarodni panel za podnebne spremembe. Za prihodnost, ki bo vredna življenja, morajo globalni izpusti toplogrednih plinov nehati rasti pred 2025. Po tem letu pa mora slediti njihovo hitro zmanjševanje, opozarjajo. Najhujši podnebni katastrofi se še lahko izognemo, a le z opuščanjem fosilnih goriv in takojšnjim prehodom v nizkoogljično družbo.

Na območju Mednarodnega centra za samooskrbo v Poljčanah dr. Ana Vovk Korže prikazuje, koliko hrane lahko pridelamo na hektarju in pol. Vsega si nikoli ne bomo mogli pridelati sami, zato je smiselno, da gojimo tisto, kar na obstoječi zemlji najbolje uspeva, ostalo pa zamenjamo ali kupimo od okoliških sosedov, svetuje. Sama na dobrega pol hektarja pridela sadje, zelenjavo, zelišča in lupinarje.

Paradižnik, maline, jagode, česen, čebula, buče, špinača, kumare, melancane, redkvice, koleraba, čiliji, solata in paprike. Vonj po žajblju, meti, drobnjaku, pehtranu, melisi, ameriškem slamniku, ognjiču ... To je v sezoni podoba skupnostnega vrta v Litiji, ki je v tem letnem času še malce neurejen, a po maju, ko pridni prostovoljci poprimejo za lopate in motike, začne pridobivati sijaj. Sprva so želeli v okviru projekta višek pridelkov prodajati tudi na trgu, a kmalu se je izkazalo, da zahteva pridelava hrane v tolikšnih količinah, kot so si zastavili, precej več časa, znanja in pridnih rok, zato so se prilagodili in filozofijo spremenili v "Kar se posadi – to se razdeli". Vsak, ki je vključen ter obdeluje vrt in ga soustvarja, dobi tudi delež pridelane hrane.

Ob začetku svetovne pandemije, ko se je letalski promet praktično ustavil, se je na nebu okrepil poseben fenomen. Nebo so začela pogosteje preletavati prazna oziroma skoraj prazna letala. Kot so izračunali pri Greenpeacu, so t. i. leti duhov nad evropskim nebom ustvarili povsem nepotrebnih 2,1 milijona ton CO2, da bi letalski prevozniki zavarovali svoje slote na zanje pomembnejših letališčih. "Napol prazna letala, ki vzletajo in pristajajo zgolj zato, da letalske družbe obdržijo svoja mesta na strateško pomembnih letališčih, so najočitnejši pokazatelj dekadence in ležernosti, s katero se lotevamo podnebne krize," ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Divji petelin, ruševec, in prostrani smrekovi gozdovi. Izredna naravna ohranjenost in pester rastlinski in živalski svet. Razgiban relief in bogato omrežje površinskih voda. Vse to odlikuje območje Pohorja, kjer na nadmorski višini 1200 metrov nastaja nov regijski park, ki se bo razprostiral na 6000 hektarjih.

"Epidemija nas je naučila, da lahko samo s sodelovanjem delamo prave korake za skupno dobro. Problem kopičenja odpadkov je velik problem vsega sveta," opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Pred evropskim tednom odpadkov poudarja pomen vsakodnevnega premišljenega ravnanja in korakov za skupno dobro. Krožne skupnosti ter pomen sodelovanja in solidarnosti so glavna tema letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Slovenija, Češka, Madžarska in Poljska so se med državami EU najslabše odrezale na lestvici indeksa uspešnosti v boju proti podnebnim spremembam 2022. Slovenija je v kategoriji izpustov toplogrednih plinov ocenjena z oceno 'zelo nizko', na področju obnovljivih virov energije in rabe energije z oceno 'nizko', na področju podnebne politike pa so bile naše ambicije ocenjene kot 'srednje', so sporočili iz Umanotere. Medtem skrbijo neambiciozne nacionalne zaveze za zmanjšanje emisij CO2, ki so jih države predstavile na podnebni konferenci v Glasgowu, ki ne bodo dovolj za dosego cilja 1,5 stopinje. Trenutni načrti blaženja podnebnih sprememb svet postavljajo na pot k segrevanju ozračja za 2,7 stopinje Celzija do konca stoletja, ugotavljajo Združeni narodi.

Ste vedeli, da obstaja gnojilo, ki ga lahko pijete? Narejeno je namreč iz morske trave, ki jo nekateri strokovnjaki vidijo kot novo gorivo za podnebno nevtralno kmetijstvo. Razvili so ga na Nizozemskem. To je le eden izmed primerov, kako bi lahko morska trava pripomogla k reševanju podnebne krize. V zadnjem času znanstveniki rešitev za skladiščenje toplogrednega ogljikovega dioksida iščejo tudi na morskem dnu, morska trava je namreč celo bolj učinkovita v boju proti ogljikovemu dioksidu kot deževni gozdovi.

Globalni izpusti ogljikovega dioksida, ki jih povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv, se bodo letos vrnili na raven pred pandemijo covida-19, ocenjuje letno poročilo mednarodnega konzorcija Global Carbon Project. Delež Kitajske naj bi se pri tem povečal na skoraj tretjino.

Na otočju se razprostirajo dolge bele plaže, ki so raj za turiste. A kako dolgo bomo še lahko občudovali to podobo? Maldive namreč ogrožajo podnebne spremembe. V Glasgowu te dni poteka podnebna konferenca, na kateri bodo svetovni voditelji določili, kakšna prihodnost čaka naš planet. Kot je na odprtju izpostavil sir David Attenborough, tisti, ki so najmanj krivi za podnebne spremembe, te najbolj občutijo. In dokaz za to so Maldivi, ki se potapljajo.

"Morska gladina se je občutno dvignila, poplavljanje morja je postalo stalnica. Slana voda vdira v podtalnico in uničuje stavbe. Prebivalci obmorskih mest so se v bitki z morjem predali in se odselili, kmetovalci so izgubili pomembne obdelovalne površine. Nekoč slavnih solin ni več." To je podoba Pirana ob koncu stoletja v sklopu razstave na Vroči strani Alp, če ne bomo ukrepali, svarijo v Umanoteri. In kako resno svetovni voditelji mislijo z reševanjem podnebne krize, se bo izkazalo na podnebni konferenci COP26, ki se začenja v Glasgowu.

Do leta 2030 se mora zapreti 3.000 elektrarn na premog, če želimo doseči podnebne cilje, kaže novo poročilo podnebnega think tanka Transition Zero. Avtorji raziskave poudarjajo, da mora levji delež na poti k temu cilju prispevati Kitajska, največja onesnaževalka, ki skuri toliko premoga kot ves svet skupaj. Kitajska je pred COP26 objavila načrt, ki pa je prejel številne kritike strokovne javnosti, saj predvideva naraščanje emisij do leta 2030 in njihovo manjšanje do leta 2060. Znanstveniki poudarjajo, da bo takrat prepozno. Kitajski predsednik je po pritiskih obljubil, da se bo v Glasgowu pojavil virtualno.