okoljski znanstvenik

Od danes živimo na račun prihodnosti. Obeležujemo namreč svetovni dan ekološkega dolga – točko v letu, ko človeštvo porabi vse naravne vire, ki jih lahko Zemlja v enem letu obnovi. In to točko smo letos dosegli kar osem dni prej kot lani. Človeštvo trenutno porablja vire, kot da bi imeli na voljo 1,8 planeta, čeprav bi za ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti morali živeti v okviru pol planeta. Slovenija pa je z ekološkim zadolževanjem pričela že aprila. Letošnji datum tako znova razkriva zaskrbljujoče dejstvo: potrebe ljudi že dolgo presegajo zmožnosti planeta, da jih vzdržuje.

Danes obeležujemo neslavni dan - svetovni dan okoljskega dolga. To pomeni, da je človeštvo porabilo vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Letos je ta dan nastopil dan prej kot lani, kar pomeni, da smo še dan prej presegli obnovitveno sposobnost našega planeta.

Obeležujemo globalni dan ekološkega dolga. To pomeni, da odslej živimo na 'rezervo'. Porabili smo namreč vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, zato bomo do konca leta živeli v t. i. ekološkem dolgu.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji in v Evropi dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

V britanskem Bristolu vas v eni izmed vegetarijanskih restavracij pričaka poseben jedilni list. V njem ne boste našli izračuna o kalorijah, ki jih bo vseboval vaš krožnik, pač pa izračun okoljskega odtisa, ki ga je zahtevala priprava vaše hrane od zemlje pa do vilic. Tako želijo potrošnike spodbuditi, da naročijo toliko, kot bodo pojedli, in da se zavedajo, kakšen vpliv na okolje imajo njihove vsakodnevne odločitve. Polovico biokapacitete Zemlje namreč porabimo za pridobivanje hrane, vseskozi se soočamo z rastjo cen hrane in opozorili, da nas čaka pomanjkanje nekaterih osnovnih živil, na drugi strani pa še vedno velika količina hrane pristane v smeteh.

Umrl je James Lovelock, britanski okoljski znanstvenik, ki je postavil hipotezo o Gaji. Trdil je namreč, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.