ogrožene vrste

V Neumskem zalivu je ribič ta mesec opazil izredno ogroženo sredozemsko medvedico. Žival, ki ga je preesnetila, je fotografiral. Znanstveniki pa so nato tudi potrdili, da je v svoj objektiv ujel prav sredozemsko medvedico. To opažanje je še eno v nizu, ki zbuja upanje, da bi se ta vrsta lahko vrnila v Jadran. Zaradi pritiska človeka je namreč izginila s teh območij, a obstajajo znaki, da se vrača v Jadran, so optimistični v WWF Adria.

Na Ibizi so ponosni na svojo avtohtono vrsto pisanega kuščarja. A ibiški stenski kuščar, ki se blešči v modrih barvah, in je endemit otoka, ki oprašuje rastline in zatira škodljivce, zato je ključen za tamkajšnji ekosistem, je ogrožen. Grožnjo pa mu predstavljajo invazivne kače in vedno več odpadkov na priljubljenih turističnih točkah.

Z neba nad havajskimi gozdovi padajo biorazgradljive kapsule, ki vsebujejo okoli tisoč komarjev. A ne takšnih, kot si jih predstavljamo. Ne gre za krvosese, ampak za komarje, ki ne grizejo. Laboratorijsko so namreč vzgojili samce komarjev, ki niso agresivni. V sebi pa imajo bakterijo, ki preprečuje, da bi divje samice po parjenju z njimi izlegle jajčeca. Namen pa: nadzorovanje populacije invazivne vrste komarjev, ki ogrožajo populacije avtohtonih vrst ptic, ki so ključni opraševalci in raznašalci semen.

Hrvaški znanstveniki so na skoraj dva metra dolgega sinjega modrega morskega psa namestili satelitski oddajnik. Ta bo strogo zaščiteno vrsto v okviru raziskav vrst morskih psov v Jadranu spremljal pol leta. Po tem si znanstveniki obetajo, da bo oddajnik prinesel dragocene podatke o doslej slabo raziskanem gibanju tega veličastnega morskega bitja v sredozemskih vodah.

Prebivalci španske Barcelone se bojijo, da so dnevom poležavanja na njihovih plažah šteti dnevi. Brezskrbno preživljanje počitnic ob grajenju peščenih gradov generaciji otrok, ki se še niso rodili, morda ne bo več predstavljivo. Oblasti svarijo, da nevihte in dvig morske gladine, ki jih povzročajo podnebne spremembe, erodirajo umetne plaže v priljubljeni Barceloni, morje pa vsako leto pogoltne dele obale. V primerjavi z naravnimi obalami umetne plaže erodirajo hitreje. Obala Montgata pa erodira še posebej hitro.

Si radi privoščite morsko hrano? Pa ste pri tem pozorni, za kakšno se odločite? Izbira rib na jedilniku namreč ni le vprašanje okusa, temveč tudi ohranjanja morskih ekosistemov. Naše odločitve glede vrste rib, ki jih uživamo, imajo lahko pomembne posledice za zdravje morja in ribje populacije. Preverite nekaj trajnostnih nasvetov, kako uživati v okusu morja in hkrati pripomoči, da bodo v njem še dolgo plavale ribe in ostali morski sadeži.

Žalostna novica iz slovenskega morja. Pred dnevi smo izgubili še eno zaščiteno morsko želvo, glavato kareto, najdeno v Kopru, ki je podlegla posledicam poškodb. Imela je poškodbe na glavi in plavutihh, kar je žal pogosta posledica trkov s čolni ali zapletanja v ribiške mreže. Društvi AniMa poziva k bolj učinkoviti obravnavi prostoživečih živali v stiski. Kot trdijo, poškodovana želva ni imela možnosti preživetja, saj v Sloveniji ni ustreznih kapacitet za nujno oskrbo takšnih živali.

Raziskovalce v Južni Afriki je presenetil gekon, ki se je pred očmi sveta skrival več kot 30 let. Znanstveniki so menili, da je izumrl, nekateri celo niso verjeli, da je kadarkoli živel in da je njegov obstoj le mit. Zdaj so navdušeni nad malim plazilcem, ki se je znova pojavil.

Morski konjički. Ta skrivnostna in očarljiva bitja so vedno bolj ogrožena zaradi krivolovcev in nezakonite trgovine z divjimi živalmi. Ta je po zadnjih ocenah vredna okoli 20 milijard evrov. Številne morske konjičke pa predvsem zato, ker so cenjeni v tradicionalni kitajski medicini, čaka tragična usoda.

Murski zmaj, ki je preživel obdobje dinozavrov, je ogrožen. Kečiga, vrsta jestetrovk, ki so ena najstarejših vrst rib na svetu, ima zadnjo priložnost za obnovo populacije v reki Muri. A ta živi fosil, zaenkrat še ne bo izumrl. Inštitut Revivo je namreč šel v akcijo in ob obrežju reke Mure je stekla gradnja valilnice, v reko pa so izpustili 5000 mladic, ki so že zaplavale.

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Se še spomnite, da je bilo vetrobransko okno nekoč polno žuželk, ki so kazile pogled na cesto? Tega se večinoma spominjajo starejši, saj danes tega pojava praktično ni več, ker je žuželk bistveno manj kot nekoč. To je zaskrbljujoče, upad pa beležijo tudi druge rastlinske in živalske vrste, opozarjajo znanstveniki. Ob svetovnem dnevu biodiverzitete opozarjamo na pomembnost in ogroženost biotske pestrosti našega planeta - naravnega bogastva brez katerega človeštvo ne more preživeti.

Krivolovci v Južni Afriki so v prvih treh mesecih tega leta ubili več kot 100 nosorogov, večino v nacionalnih parkih. To kaže, da boj za zaščito ene najbolj znanih kritično ogroženih vrst, še zdaleč ni končan. Največjo grožnjo za nosoroge predstavlja krivolov, ki ga poganja povpraševanje potrošnikov po nosorogovih rogovih predvsem v Aziji.

Zagotovo ste kakšno pomlad svoje oči razvajali s pogledom na velikonočnico, ki ima v Sloveniji prav poseben pomen. A ta ima tudi 'brate in sestre'. Sodi v skupino kosmatincev, ki imajo izredno dobro strategijo preživetja. A kljub temu bodo počasi izginile in sodijo med ogrožene. Te rastline poleg podnebnih sprememb namreč izgubljajo bolj ali s preoranimi ali preveč zapuščenimi površinami. Kot da ne bi znali več ohranjati mozaične krajine, ki so jo naši predniki tako s pridom znali izkoriščati, da so pridelali vso hrano doma, pa je bila tedaj rastlinska pestrost in pogostost vrst bistveno večja, izpostavlja dr. Jože Bavcon iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Srce parajoč posnetek prikazuje na tisoče poginulih rib, ki so jih potem, ko so se ujele v vlečne mreže kot 'kolateralna' škoda pri lovu škampov, preprosto odvrgli na morsko dno. Med njimi so tudi številne ogrožene vrste. Okoljevarstveniki opozarjajo, da je videoposnetek reprezentacija in pogled v dejanske okoljske stroške lova na škampe z vlečnimi mrežami. Nekatere ribolovne prakse, kot je uporaba vlečnih mrež, lahko povzročijo nepovratno okoljsko škodo in uničijo pomembne morske habitate.

Poročali smo, da je na tisoče invazivnih tujerodnih ptic zavzelo severno Italijo. Gre za svetega ibisa, ki so ga nekoč častili v starem Egiptu. Iz svoje rodne Afrike se je razširil po Evropi. Tujerodna vrsta ptic se je, potem ko je pobegnila iz ujetništva, še posebej namnožila v severni Italiji. Naravovarstveniki se bojijo, da bo ogrozila avtohtone vrste. In tudi pri nas je že prisotna, zelo verjetno pa je, da se bo, če ne bomo sprejeli nobenih ukrepov, močno razširila tudi tu.

Skoraj četrtini živali, ki živijo v rekah, jezerih in drugih sladkovodnih virih, grozi izumrtje, kaže nova raziskava. Podnebne spremembe, zajezitev rek, invazivne vrste in kmetijstvo: vse to so razlogi, da se stanje iz leta v leto slabša, so zaskrbljeni znanstveniki.

Čeprav so zaščitene, se nekatere vrste znajdejo na krožnikih nepoučenih jedcev. Krivolov in uživanje zaščitenih vrst imata lahko resne posledice, drastično zmanjšata njihovo populacijo in porušita ravnovesje morskih ekosistemov, opozarja Hrvoje Čeprnja iz WWF Adria Hrvaška. Poleg priljubljenih morskih datljev so na Hrvaškem posebej ogrožene različne vrste morskih psov in raž, pa tudi morda na prvi pogled ne tako privlačne vrste, kot so morski ježki in ožigalkarji.

Slovenska prestolnica se lahko pohvali z unikatnim primerom varovanja rastlinskih vrst v mestnem okolju. Botanični vrt Univerze v Ljubljani ozelenjuje strehe avtobusnih postajališč. Takšne nadstrešnice so poimenovali kar zeleni internet Mestne občine Ljubljana. A ne gre le za sajenje rastlin po nadstreških Ljubljane, ampak tudi za varovanje rastlinskih vrst v mestnem okolju, poudarjajo. Sadijo namreč izključno naše rastline, med njimi tudi zelo ogrožene vrste. S tem pa pridobijo nadomestna rastišča za ogrožene vrste. Poleg tega rastline pripeljejo med ljudi, domače rastline razširjajo po mestnem okolju in pomagajo opraševalcem do hrane v mestnem okolju.

Po tem, ko so poplave lani uničile mnoga legla v koloniji breguljk, so se letos številne ptice vrnile. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je namreč v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana ob Savi v Sneberjah tudi letos uredilo peščene brežine za gnezdenje te najmanjše vrste lastovk v Sloveniji.

Iz hrvaškega Novega Vinodolskega prihajajo dobre novice. Na območju so namreč opazili in posneli izredno redko vrsto želve – orjaško usnjačo. Hrvaški Inštitut Plavi Svijet pa pri tem opozarja na posebno pozornost, saj bo žival nekaj časa zagotovo ostala v jadranskih vodah, opazili pa so jo 100 metrov od obali. Nanjo tako prežijo številne nevarnosti, ker gre za ogroženo vrsto, pa ji želijo pomagati, da varno zapusti Jadran.

Dobre novice iz globin slovenskega morja. Potapljači so potem, ko je bilo to poletje prijavljenih nekaj najdb strogo zaščitene školjke na Hrvaškem, tudi v Sloveniji v četrtek odkrili en osebek živega velikega leščurja. Kot smo poročali, je ta vrsta školjke tudi v Sloveniji doživela tragično usodo, ko so bile zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, v Sredozemlju zradirane celotne populacije te velike školjke.

Malezija, ki je po vzoru kitajske diplomacije pand načrtovala, da bo državam, ki kupujejo njeno palmovo olje, kot darilo poslala orangutane, je sedaj te načrte opustila. Namesto tega vabi države, da posvojijo orangutane, vendar jih naj pustijo v njihovem naravnem okolju, poročajo malezijski mediji.

Na Hrvaškem so znova opazili kritično ogroženo vrsto morskega psa sklača oziroma angelskega morskega psa. In ne le enega, ribič je v okolici Zadra v podvodno kamero ujel več primerkov veličastnih ogroženih živali. V Sredozemlju so doslej zabeležili tri vrste sklačev, ki so pravi mojstri kamuflaže. Nekoč so bili v Jadranskem morju zelo razširjeni, danes pa so vsi v kategoriji kritično ogroženih in na rdečem seznamu IUCN.

V Sloveniji živi več kot 500 vrst divjih čebel, večina je samotark. To pomeni, da vsaka čebela zgradi svoje gnezdo in sama skrbi za preživetje svojih potomcev. "Ocenjujemo, da so nekatere vrste v Sloveniji verjetno že izumrle, pa tega še nismo uspeli dokazati, ker je premalo podatkov," pravi Danilo Bevk, predsednik društva Čmrljica. Se pa zaradi podnebnih sprememb pri nas v zadnjih desetletjih pojavlja poseben "podnebni migrant", zlatopasi črmlj. Slej ko prej pa se lahko tudi pri nas naseli azijski sršen, ki se v Evropi že pojavlja in predstavlja grožnjo za medonosne čebele. A največja grožnja za čebele, predvsem divje, je pomanjkanje hrane. "Travniki so danes bolj gnojeni, bolj zgodaj in bolj pogosto košeni, ne zacvetijo in opraševalcem ne zagotavljajo hrane. So neke vrste zelena puščava," opozarja Bevk.

Na rdeči seznam ogroženih vrst IUCN so dodali več kot 1000 novih vrst. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave zdaj izumrtje grozi že več kot 45.000 vrstam. Med ogroženimi vrstami se je znašel tudi bornejski slon. Še posebej velik upad pa so utrpeli plazilci na Kanarskih otokih in na Ibizi, poudarja Mednarodna zveza za varstvo narave.

So se pod vašo streho naselile lastovke? Nekoč so verjeli, da kmečka lastovka prinaša obilje in srečo lastnikom stavbe, kjer gnezdi. A tudi, če v to ne verjamete, lastovkinega gnezda nikar ne odstranjujte! Gre namreč za prepovedano in celo kaznivo dejanje. A kljub temu, da so predpisi jasni, se še vedno (pre)pogosto dogaja, da ljudje njihova gnezda s svojih hiš odstranjujejo, opažajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Novo poročilo Združenih narodov razkriva, da je več kot 4000 prostoživečih vrst še vedno tarča tihotapcev. In to kljub prizadevanjem za omejitev trgovine s prostoživečimi živalmi po vsem svetu. Večina vrst, ki se znajdejo v krempljih tihotapcev, je ogroženih. Največkrat zasežene vrste so korale, kar predstavlja še dodatno grožnjo za organizme, ki so že močno na udaru podnebnih sprememb, ugotavljajo ZN.

Skupina znanstvenikov in veterinarjev opozarja, da evropski, predvsem francoski, apetit po žabjih krakih ogroža dvoživke v Aziji in jugovzhodni Evropi. Pozivajo k boljši zaščiti vrst, s katerimi se najpogosteje trguje za kulinarične poslastice. Dvoživke so namreč ene izmed najpogostejših vrst na rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN.

V Sloveniji iz Skupne kmetijske politike namenjamo sredstva za odpiranje gozdov tudi v območjih Natura 2000. Z merili za izbor operacij, ki dovoljujejo in celo sofinancirajo izgradnjo prometnic v Natura 2000 območjih, stopamo po poti izginjanja biotske pestrosti naših gozdov, opozarjajo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS, CIPRA Slovenija in Focus. Na ministrstvu za kmetijstvo zatrjujejo, da je odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami v Sloveniji načrtovano in usmerjeno. Gozdove v zavarovanih območjih se pogojno odpre, če so pridobljena vsa soglasja, pojasnjujejo.

Pomladne temperature bodo v prihodnjih dneh ob deževnem vremenu prebudile dvoživke, da se bodo v večernih urah podale na svoje poti do mrestišč. Tako kot predhodna leta bodo žabice potrebovale pomoč ljudi pri prečkanju prometnic. Dvoživkam lahko pri selitveni poti pomaga prav vsak. A pri tem ne pozabite na lastno varnost. Posebno reševalno akcijo so že izvedli v Kranju. Kot so sporočili, so čez cesto na varno v enem dnevu prenesli 320 žabic. Pridružite pa se jim lahko še danes.

Iz Tropske hiše Celje znova prihajajo vesele novice. Isabella, samica ogrožene vrste opice zlatoglavi levič, je že petič postala mama. Zlatoglavi leviči so na rdečem seznamu ogroženih vrst, zato je to še posebej razveseljiva novica, ki predstavlja upanje za to karizmatično vrsto. Mladič je zdrav in napreduje v razvoju, preživel je prve kritične dni življenja, so navdušeno sporočili iz Tropske hiše.

Za nami je leto vremenskih ekstremov in ujm. A vse le ni bilo tako črno. Za vas smo pripravili seznam pozitivnih okoljskih novic iz Slovenije in sveta. Ali veste, da je prav leta 2023 v Sloveniji gnezdilo največ parov štorkelj doslej? Nasmejte se ob pogledu na nove mladiče kritično ogroženih nosorogov in risa z redkim vzorcem, ki so ga ujeli v slovenskih gozdovih. Spomnite se na slovenske trajnostne zgodbe in osupnite nad novimi tehnologijami, ki bodo morda pomagale človeštvu v boju s podnebno krizo.

Znanstveniki so posodobili rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. In novice so vse prej kot dobre. Na seznamu je več kot 44.000 vrst, seznam je daljši za približno 2000 vrst. Najbolj ogroženi so še vedno plazilci, sladkovodne ribe in dvoživke.

Na Antarktiki so ugotovili prve primere ptičje gripe tipa H5N1. Znanstveniki so pojav bolezni 'na koncu sveta' označili za katastrofalen. Skrbi jih, kako se bo virus obnašal med izolirano populacijo pingvinov in drugih divjih živali, ki mu nikoli doslej niso bile izpostavljene. Za zdaj je vpliv virusa na populacije še neznanka.

Nova raziskava razkriva temno skrivnost azijskega otoka Borneo. Kritično ogroženi bornejski orangutani, ki živijo na tem otoku, a so tik pred izumrtjem, so namreč še vedno žrtve nelegalnega pobijanja. Kot ugotavljajo raziskovalci, naj bi se kar v 30 odstotkih vasi na otoku v zadnjih petih do desetih letih kljub strogi prepovedi še vedno pobijalo orangutane. In to v velikem obsegu.

Zbiralniki ličink, rast v laboratoriju in v zaščitnih kletkah, dokler veliki leščur ne zraste toliko, da je manj ranljiv za pritiske plenilcev. Vse to so posebni ukrepi, s katerimi si na morski biološki postaji Piran prizadevajo za zaščito te kritično ogrožene vrste školjke. Tudi v Sloveniji je namreč doživela tragično usodo kot v Sredozemlju, ko so bile zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, zradirane celotne populacije te velike školjke.

Populacije prostoživečih živali so se od leta 1970 zmanjšale kar za dve tretjini, smo že poročali. Med glavnimi vzroki so uničevanje okolja: krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi, ki prispeva tudi k izbruhu bolezni, kot je covid-19. Izumrtje grozi tudi evropskim vrstam. Med njimi so arktična lisica, morski pes orjak, evropska jegulja, ris in sredozemska medvedica.

Kurjenje fosilnih goriv poganja začarani krog. Oceani namreč vsrkavajo odvečen CO2 iz zraka, tako pomagajo pri blaženju krize, a hkrati postajajo vedno bolj kisli. Tudi to pa postaja vedno bolj pereč ekološki problem. V oceanih v prihodnosti zaradi zakisljevanja pričakujemo velike spremembe, med njimi tudi upad biodiverzitete. Sredozemlje se v primerjavi z ostalimi oceani zakisljuje z eno največjih hitrosti. Pričakujemo, da bo Mediteran čez 25 do 50 let že močno spremenjen zaradi teh sprememb, opozarja dr. Nina Bednaršek, s katero smo se pogovarjali o tem, kakšna bodo naša morja v prihodnosti, če ne ustavimo tega procesa.

"Klimatski modeli kažejo, da bo proti koncu stoletja v belgijskih katedralah v notranjosti poleti 50 stopinj Celzija. Sploh si ne moremo predstavljati, kaj to pomeni. To lahko pomeni konec turizma," o tem, kaj podnebne spremembe pomenijo za kulturno dediščino človeštva, pripoveduje prof. dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. To je le en primer. Podnebne spremembe grozijo vsem oblikam kulturne dediščine, pa naj gre za malo cerkev na vasi, bolnico Franja, muzej nacionalne pomembnosti ali tradicionalno obrt.

Kaj v Sloveniji delamo dobrega za naravo, se sprašujemo ob 10. evropskem dnevu Nature 2000. Eden izmed svetlih primerov je Osnovna šola Predoslje. Učenci, učiteljica in gasilci so združili moči in uredili gnezdo štorkelj, ki ga nenehno nadzorujejo s pomočjo kamer. Doslej so spremljali eno uspešno gnezditev, bili priča žalostnem letu, ko so v gnezdu poginili vsi mladiči, trenutno pa je gnezdo prazno, štorklje so odletele k sosedom. Upajo pa, da se ptice kmalu spet vrnejo na dimnik njihove strehe.

Kmete z Ljubljanskega barja je v zadnjih dneh razburila informacija o strožjem režimu kmetovanja, ki jih predvideva nov program upravljanja območij Natura 2000. Opozarjajo, da so bili izključeni iz procesa priprave programa, kar pa na ministrstvu za naravne vire zavračajo. Obenem mirijo, da javna razprava o predlaganih spremembah še ni zaključena.

Ljudje nismo edini, ki srečo v ljubezni iščemo tudi s pomočjo hitrih zmenkov. Kot so ugotovili znanstveniki, so morski psi orjaki kljub svojemu mogočnemu imenu in videzu pravi nežni velikani. S krožnimi hitri zmenki si namreč ta zanimiva vrsta išče partnerje, ugotavljajo. Znanstveniki so v posebnem ljubezenskem plesu opazili tudi nežne dotike s plavutmi, kar so označili za presenetljiv način dvorjenja za to samotarsko vrsto.

Po svetu narašča število primerov poginulih sesalcev zaradi virusa ptičje gripe. V enem izmed primerov, gre sicer za osamljeni dogodek na farmi severnoameriških kun v Španiji, vse kaže, da je virus preskočil tudi med populacijo sesalcev. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da tega ne smemo prezreti, tudi WHO pravi, da je treba razmere pozorno spremljati, vendar tveganje za ljudi ostaja nizko.

Raziskovalci Univerze Adelaide so ugotovili, da potrošniki, ki si privoščijo priljubljen 'fish and chips' oziroma 'ribo in krompirček', v Avstraliji nevede jedo celo ogrožene in uvožene vrste morskega psa. Kot ugotavljajo, je izredno zaskrbljujoče, da je sestava jedi v večini prodajaln s priljubljenimi 'fish and chips' jedmi povsem neprimerno označena.

Naravovarstveniki so navdušeni nad rojstvom najredkejšega šimpanza na svetu. Podmladka, ki ga bodo poimenovali rock ali pop zvezdi, so se razveselili v angleškem živalskem vrtu Chester ZOO. Novi mladič daje upanje za prihodnost ogrožene vrste, so prepričani.

Svetovna organizacija za varstvo narave opozarja, da se z upadanjem populacije in vse večjimi grožnjami njihovemu obstoju spopada na tisoče živalskih vrst. Letos je med ogroženimi živalskimi vrstami posebej izpostavila severne jelene in cesarske pingvine.

Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so sporočili veselo novico. Uspelo jim je zbrati 45.000 evrov, s katerimi bodo kupili gozd in ga vrnili naravi z namenom, da ohranijo ogrožene vrste gozdnih ptic. Gre za t. i. gozdne specialiste, ki lahko preživijo le v neokrnjenih gozdnih ekosistemih. Ker je njihovo stanje alarmantno, potrebujejo takšne ukrepe, da jih ohranimo in jim pomagamo preživeti.

Kot kažejo zadnje ugotovitve znanstvenikov, je več kot 1000 vrst dreves, ki jih najpogosteje najdemo v mestih in urbanih območjih, ogroženih zaradi podnebne krize. Kot opozarjajo, bi lahko to imelo pomembne posledice za urbana območja, saj so drevesa neverjetno orožje za boljšo in bolj zdravo kakovost življenja v mestih, med drugim pomagajo hladiti zrak, preprečujejo toplotne otoke in čistijo zrak.

Poročali smo o tem, da je WWF Adria pripravila analizo zločinov proti naravi na Hrvaškem, v BiH, Španiji, Italiji, Bolgariji in Romuniji. Čeprav Slovenije niso zajeli v poročilo, smo se s slovensko predstavnico WWF Adria pogovarjali o tem, kateri zločini proti naravi so najpogostejši v Sloveniji, ali so ti v porastu in kako smo na to pripravljeni. Čeprav je okoljskega kriminala več vrst, so se tokrat ukvarjali predvsem z zločini nad prostoživečimi živalskimi vrstami.

Društvo za opazovanje in preučevanje ptic pripravlja prvi naravovarstveni koncert v zgodovini DOPPS, ki ga posvečajo dragocenim gozdnim specialistom, pticam, ki za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravi prepuščenih gozdov. Zbrana sredstva bodo namenili nakupu gozdnih površin, ki jih bodo v okviru kampanje Varuhi gozdnih specialistov vrnili naravi.

Prvič po 75 letih so na otokih Chandeleur, skupini otokov v Louisiani, odkrili mladiče najmanjše vrste morskih želv na svetu. Naravovarstveniki so navdušeni, saj je število živali v naravi drastično padlo, v divjini naj bi živelo le še nekaj sto samic.

Gladina Gardskega jezera je na najnižji ravni v zadnjih 15 letih. Suša je razgalila bele skale, ki jih sicer prekriva voda. Tudi nekatera najbolj znana švicarska jezera so na rekordno nizki ravni. Posledice suše občutijo marsikje po Evropi, saj so mnoge reke in potoki skoraj presahnili.

Zločini proti naravi so po trgovini z ljudmi, drogo in orožjem ena izmed najbolj 'dobičkonosnih' vej organiziranega kriminala na svetu, opozarjajo v WWF Adria. Da je število tovrstnih zločinov v porastu, kažejo tudi podatki Interpola. Okoljski zločini so 'težki' za okoli 259 milijard evrov letno, poleg tega pa povzročajo nepopravljivo škodo planetu, uničujejo biodiverziteto in vodijo v izumiranje številnih živalskih in rastlinskih vrst, naštevajo. Svetovni sklad za naravo je zato, da bi ozavestil o okoljskem kriminalu, objavil novo poročilo, v katerem so preučili najpogostejše zločine proti naravi v BiH, Bolgariji, Hrvaški, Romuniji, Slovaški, Španiji in Italiji. Najpogostejša kazniva dejanja zoper naravo v Sloveniji so nezakonita trgovina in tihotapljenje ter nezakonito lovljenje, pobijanje in posedovanje ogroženih in zaščitenih prostoživečih vrst.

Kitajsko vplivnico zaradi posnetka, na katerem speče in je pripravljeno 'meso' velikega belega morskega psa, ki je uvrščen med ranljive vrste živali, preiskuje policija. Vplivnica pod psevdonimom Tizi v videoposnetku vidno uživa v prehranjevanju z veličastno ribo, za katero so oblasti mesta Nanchong po preiskavi že potrdile, da je bil v resnici veliki beli morski pes. Posnetek je sprožil razburjenje na družbenih omrežjih.

Splošno stanje ribjega življa v slovenskih rekah in potokih je dobro, vendar so določene ribje vrste zaradi nizkih in pregretih vodostajev zelo ogrožene, v določenih okoljih pa tudi že poginjajo. Ribiči beležijo izjemno nizek vodostaj rek na Primorskem in Notranjskem, reke Savinje, področja Cerkniškega jezera in večine manjših pritokov velikih rek.

"Zaradi trenda vračanja k naravnemu postajajo v tujini naravni parfumi zopet iskano blago. O naravnih parfumih pišejo cenjene parfumerske revije, slavne osebnosti želijo naravni parfum, izdelan posebej zanje, parfumerji za svoje naravne parfume prejemajo prestižne nagrade. Naravno postaja novi luksuz," pripoveduje Ana Ličina, certificirana aromaterapevtka, parfumeristka, ustanoviteljica Aroma Atelier-ja, mentorica in organizatorica mednarodnih seminarjev, sejmov ter razstav parfumov iz naravnih rastlinskih sestavin. Skupaj s Slobodanko Poštić, ki je prvo ime naravne parfumeristike na Balkanu, sta zasnovali razstavo naravnih parfumov Dišeči podpisi, Poštićeva pa je čas pandemije izkoristila za pisanje učbenika, ki vas vodi do naravnega parfuma po meri.

Raziskovalci so na Floridi naredili študijo, v kateri so preučevali, ali se zdravila, ki prispejo v morje, kopičijo tudi v morskih živalih. Raziskava razkriva sledi 58 zdravil, med njimi so denimo opioidi in antidepresivi, v izjemno redki vrsti ribe z latinskim imenom Albula vulpes. Kot opozarjajo znanstveniki, Florida ni osamljen primer.

Feri Lainšček je varuh črne štorklje, ki jo danes v naravi težko opazimo, saj je njen življenjski prostor naravni gozd, ki pa kljub temu da je Slovenija zelo gozdnata dežela, izginja. Priljubljeni pesnik v naravo hodi po mir, celo občutek svobode. Kot namreč pravi, narava osvobaja, naša naravna dediščina pa se žal počasi vse bolj privatizira in ograjuje, tako da je v njej vse manj svobode. Zato je tudi v Sloveniji društvo za preučevanje ptic Slovenije začelo odkupovati slovenske naravne gozdove, da bi jih prepustili naravi. Tako si želijo ohraniti življenjski prostor živali, med njimi številnih ptic, ki za preživetje potrebujejo mir in nedotaknjene ekosisteme. Zbrati želijo vsaj 45.000 evrov in kupiti vsaj deset hektarjev gozda. Doslej jim uspelo zbrati že 30.000 evrov, naravi bodo do zdaj vrnili sedem hektarjev, so sporočili.

Zakaj je črna človeška ribica oziroma črni močeril tako pomembna za našo državo in kraški svet? Kot odgovarja Andrej Hudoklin iz Zavoda RS za varstvo narave, v prvi vrsti zato, ker gre trenutno za edino podvrsto človeške ribice – najbolj slavne in znane slovenske živali, endemita, ki živi na vsega nekaj kvadratnih kilometrih plitvega belokranjskega ravnika, in ker je hkrati od svojega belega sorodnika tako zelo drugačen: ima ohranjen pigment, oči, drugačno morfologijo ... s čimer fantastično dopolnjuje že tako zanimivo zgodbo v svetovnem merilu izstopajoče slovenske jamske biodioverzitete.