ogrožena

V Neumskem zalivu je ribič ta mesec opazil izredno ogroženo sredozemsko medvedico. Žival, ki ga je preesnetila, je fotografiral. Znanstveniki pa so nato tudi potrdili, da je v svoj objektiv ujel prav sredozemsko medvedico. To opažanje je še eno v nizu, ki zbuja upanje, da bi se ta vrsta lahko vrnila v Jadran. Zaradi pritiska človeka je namreč izginila s teh območij, a obstajajo znaki, da se vrača v Jadran, so optimistični v WWF Adria.

Žalostni prizori. Namesto obarvanih podvodnih prizorov, mrtve korale. Deli najbolj znanega koralnega grebena na svetu so doživeli najhujši letni upad, odkar znanstveniki beležijo podatke. Po letih okrevanja slikovitega koralnega grebena in dobrih novic raziskovalcev, ki si prizadevajo za dobrobit dragocenega grebena, so številni vremenski dejavniki povzročili, da se je odstotek površine grebena, prekritega z živimi koralami, močno znižal.

Od danes živimo na račun prihodnosti. Obeležujemo namreč svetovni dan ekološkega dolga – točko v letu, ko človeštvo porabi vse naravne vire, ki jih lahko Zemlja v enem letu obnovi. In to točko smo letos dosegli kar osem dni prej kot lani. Človeštvo trenutno porablja vire, kot da bi imeli na voljo 1,8 planeta, čeprav bi za ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti morali živeti v okviru pol planeta. Slovenija pa je z ekološkim zadolževanjem pričela že aprila. Letošnji datum tako znova razkriva zaskrbljujoče dejstvo: potrebe ljudi že dolgo presegajo zmožnosti planeta, da jih vzdržuje.

Žalostna novica iz slovenskega morja. Pred dnevi smo izgubili še eno zaščiteno morsko želvo, glavato kareto, najdeno v Kopru, ki je podlegla posledicam poškodb. Imela je poškodbe na glavi in plavutihh, kar je žal pogosta posledica trkov s čolni ali zapletanja v ribiške mreže. Društvi AniMa poziva k bolj učinkoviti obravnavi prostoživečih živali v stiski. Kot trdijo, poškodovana želva ni imela možnosti preživetja, saj v Sloveniji ni ustreznih kapacitet za nujno oskrbo takšnih živali.

Morski konjički. Ta skrivnostna in očarljiva bitja so vedno bolj ogrožena zaradi krivolovcev in nezakonite trgovine z divjimi živalmi. Ta je po zadnjih ocenah vredna okoli 20 milijard evrov. Številne morske konjičke pa predvsem zato, ker so cenjeni v tradicionalni kitajski medicini, čaka tragična usoda.

Oblasti v Parizu želijo reki Seni podeliti pravno subjektiviteto, ki posamezniku ali pravnemu subjektu omogoča, da v okviru pravnega reda postane nosilec pravic in obveznosti. S to potezo želijo doseči, da bi lahko svetovno znano reko branili v morebitnih pravnih postopkih in bolj učinkovito zaščitili njen občutljivi ekosistem.

Doselitev 18 risov, 30 potomcev. Sveži geni, v slovenskih Dinaridih pa zdaj živi približno dvakrat več risov kot ob začetku enega izmed najbolj odmevnih primerov dobre prakse v Sloveniji, Life Lynx. Risom v Dinaridih je zaradi sokrvja grozilo izumrtje. Več let smo spremljali rise, ki so jih spustili v slovenske gozdove, in se veselili njihovih korakov v svobodi. Projekt je danes celo nominiran za prestižno nagrado. Preverili smo, ali se moramo za populacijo risa v Sloveniji še bati ali si lahko oddahnemo.

Vode ob obali srednjega in severnega Jadrana je v začetku maja prizadelo močno cvetenje alg. Razmnoževanje alg, ki je morsko vodo obarvalo v zeleno, je najverjetneje posledica višjih temperatur morja od povprečja in nedavnih močnih padavin, ki so povečale odtok rek v morje, so sporočili iz vesoljskega opazovalnega progama Evropske Unije Copernicus. Vse več raziskav intenzivnost cvetenja povezuje s podnebnimi spremembami.

Se še spomnite, da je bilo vetrobransko okno nekoč polno žuželk, ki so kazile pogled na cesto? Tega se večinoma spominjajo starejši, saj danes tega pojava praktično ni več, ker je žuželk bistveno manj kot nekoč. To je zaskrbljujoče, upad pa beležijo tudi druge rastlinske in živalske vrste, opozarjajo znanstveniki. Ob svetovnem dnevu biodiverzitete opozarjamo na pomembnost in ogroženost biotske pestrosti našega planeta - naravnega bogastva brez katerega človeštvo ne more preživeti.

Na svetu obstaja okoli 60 vrst morskih trav, samo štiri vrste pa izvorno uspevajo v Evropi – in prav vse najdemo tudi v slovenskem morju. Med najbolj posebnimi je t. i. pozejdonka, ki je marsikje v Sredozemskem morju že izginila, pri nas pa se je ohranila na kilometer dolgem in 50 metrov širokem pasu od Žusterne proti Izoli. Ob manjši zaplati pri Gradežu, naj bi bilo to tudi edino rastišče pozejdonke v Tržaškem zalivu. Morski travniki so na splošno pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja ter so pomemben habitat za številne organizme, zato jim nekateri rečejo kar "vrtec za morske živali". Žal pa imajo kopalci do morske trave pogosto negativen odnos, ogrožajo pa jo tudi odpadki, ki prekrivajo morsko dno.

150 mini jaht, katamaranov, glasnih party ladij in ostalih vozil na dan onesnažuje ranljivi zaliv. Nekoč nedotaknjena uvala Krknjaši, zaliv, ki ga zaradi vabljive modre barve, poznajo tudi pod imenom Plava laguna na hrvaškem otoku Drvenik Veli, je ogrožena. Tako na pomoč kličejo domačini, ki so zagnali peticijo za zaščito obale, ki je zagotovo ena izmed naravnih draguljev pri naših južnih sosedih. 1500 obiskovalcev na dan je odločno preveč za ranljiv ekosistem tega hrvaškega modrega bisera, opozarjajo.

Ledeniki, naravni zalogovniki vode, se vztrajno krčijo. Masa ledu je lani tretje leto zapored nazadovala v vseh ledeniških regijah po svetu, je ob prvem svetovnem dnevu ledenikov objavila Svetovna meteorološka organizacija. Leto 2024 je bilo tako po nazadovanju ledenikov četrto najslabše, odkar se zbirajo podatki. V WMO so ob tem opozorili na posledice nazadovanja ledenikov za življenje na Zemlji. V zadnjih 50 letih smo izgubili ledeno ploščo v velikosti Nemčije.

Svetovni ledeniki se talijo hitreje kot kadarkoli prej. To ugotovitev potrjuje najobsežnejša znanstvena analiza doslej. Raziskava kaže, da so svetovni ledeniki skupaj izgubili 6500 milijard ton ledu med letoma 2000 in 2023, kar je povzročilo 18 mm dvig globalne morske gladine.

Veliki rjavi vili, ki stoji na robu peščene sipine, ki se razprostira nad plažo zaliva Cape Cod, grozi konec. Samo vprašanje časa je, kdaj jo bodo s seboj odnesli valovi. Erozija je namreč že začela gristi temelje večmilijonske hiše, ki je bila postavljena z enim najlepših razgledov na zaliv. Masivna drsna vrata, ki so se včasih odpirala na široko teraso, kjer je premožne goste vabila tudi masažna kad, so zdaj zabarikadirana. Ograja preprečuje, da bi kdorkoli stopil nanjo in padel v globino. A propad hiše bolj kot premožnega nekdanjega lastnika skrbi okoljevarstvenike.

Fotograf Christian Åslund je postal priča podnebnih sprememb. V svoj objektiv je na isti lokaciji najprej poustvaril ikonične fotografije izpred približno sto let, potem pa je po 20 letih znova ujel pretresljive prizore pospešenega taljenja ledu. Njegove fotografije prikazujejo neverjeten obseg umika polarnega ledu na Arktiki. Serija fotografij je postala živ dokaz podnebnih sprememb, ki povzročajo pospešeno taljenje ledenikov.

Čeprav so zaščitene, se nekatere vrste znajdejo na krožnikih nepoučenih jedcev. Krivolov in uživanje zaščitenih vrst imata lahko resne posledice, drastično zmanjšata njihovo populacijo in porušita ravnovesje morskih ekosistemov, opozarja Hrvoje Čeprnja iz WWF Adria Hrvaška. Poleg priljubljenih morskih datljev so na Hrvaškem posebej ogrožene različne vrste morskih psov in raž, pa tudi morda na prvi pogled ne tako privlačne vrste, kot so morski ježki in ožigalkarji.

Združeni narodi v novem poročilu opozarjajo, da je bilo leto 2023 najbolj sušno leto v več kot treh desetletjih. Svetovne reke so presušene tudi letos, saj je rekordno vroče leto podkrepilo izsuševanje vodnih tokov in ponekod prispevalo k dolgotrajnim sušam, svari WHO. Izpostavili so, da se je lani kar polovica sveta soočila s sušnimi razmerami.

Združeni narodi in Svetovna meteorološka organizacija sta izdala novo poročilo o naraščajočem dvigu morske gladine, ki ga pospešuje segrevanje Zemlje ter taljenje ledenih plošč in ledenikov, poroča AP. Predstavnik Združenih narodov Antonio Guterres je poročilo pospremil z besedami, da gori še en rdeč alarm, ki nas neumorno poziva, da rešimo naša morja in oceane.

V Južni Afriki leži otoček Marion, kjer pa še zdaleč ni vse tako idilično, kot bi sklepali iz fotografij, ki se prikažejo, ko na spletu poiščemo ta zeleni raj. Tam se namreč vsak dan bije bitka za preživetje. Na otok, ki kipi od življenja, so mornarji nekoč po nesreči prinesli invazivno vrsto miši. Ta pa je začela terorizirati avtohtone vrste na otoku. Pobudniki projekta, ki želijo otok rešiti iz krempljev plenilk, opozarjajo, da se situacija vedno bolj zaostruje. Če so miši najprej napadale zgolj jajca ogroženih albatrosov, ki so najbolj 'prepoznavni prebivalci' otoka, so zdaj postale tako agresivne, da dobesedno do smrti poglodajo mladiče in tudi odrasle ptice. Skočijo na nič hudega sluteče ptice in jih počasi glodajo. Rešitev pa: izkoreninjenje ali eradikacija vrste na otoku. A pri takšnih odločitvah je treba biti previden, svarijo strokovnjaki.

V preteklih dneh so iz Hrvaške poročali o veseli novici. Pri Novigradu so opazili skupino treh brazdastih kitov, obisk je bil navdihujoč predvsem zato, ker je bil prvi na tem območju po skoraj desetletju. A vse kaže, da bo dobil žalosten epilog. Potapljač je v italijanskih Miljah namreč našel truplo 13-metrskega kita. Strokovnjaki se bojijo, da pripada prav enemu izmed opaženih brazdastih kitov.

Na Hrvaškem odmeva zgodba o krivolovu zaščitenih morskih organizmov. Tam naj bi se vzpostavila kriminalna hobotnica ekskluzivnih morskih restavracij, krivolovcev in preprodajalcev strogo zaščitenih morskih bitij. Ta, med njimi tudi morski datlji, se znajdejo na krožnikih turistov, ki so za prepovedane morske sadeže pripravljeni seči globoko v žep. Morski datelj je ogrožena vrsta školjke, zavarovana s številnimi predpisi. Če so morski datlji del gostinske ponudbe, je to nezakonito dejanje.

Modra rakovica je v Italiji povzročila veliko ekološko in finančno škodo ribičem, saj agresivno pleni preostale morske sadeže. Kot smo poročali, so letos v Krajinskem parku Strunjan izlovili 278 osebkov te vrste. A pri tem poudarjajo, da zaenkrat ni dokaza, da prisotnost morske rakovice vpliva na naše ekosisteme. Zato opozarjajo, da se izlova te vrste nikar ne lotevajte na lastno pest. Za izvajanje izlova je bil namreč izbran lokalni ribič, ki odlično pozna razmere v parku, zato ga izvaja tako, da je vpliv na ostale organizem in ekosistem čim manjši.

Dobre novice iz globin slovenskega morja. Potapljači so potem, ko je bilo to poletje prijavljenih nekaj najdb strogo zaščitene školjke na Hrvaškem, tudi v Sloveniji v četrtek odkrili en osebek živega velikega leščurja. Kot smo poročali, je ta vrsta školjke tudi v Sloveniji doživela tragično usodo, ko so bile zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, v Sredozemlju zradirane celotne populacije te velike školjke.

Pljuča sveta so vedno bolj ogrožena. Znanstveniki se bojijo, da se amazonski pragozd vedno bolj približuje točki preloma. Nova raziskava kaže, da čeprav si je v preteklosti ta dragoceni ekosistem po suši z lahkoto opomogel, zdaj vedno bolj trpi zaradi pogostejših in intenzivnejših suš.

Na Hrvaškem so znova opazili kritično ogroženo vrsto morskega psa sklača oziroma angelskega morskega psa. In ne le enega, ribič je v okolici Zadra v podvodno kamero ujel več primerkov veličastnih ogroženih živali. V Sredozemlju so doslej zabeležili tri vrste sklačev, ki so pravi mojstri kamuflaže. Nekoč so bili v Jadranskem morju zelo razširjeni, danes pa so vsi v kategoriji kritično ogroženih in na rdečem seznamu IUCN.

Na rdeči seznam ogroženih vrst IUCN so dodali več kot 1000 novih vrst. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave zdaj izumrtje grozi že več kot 45.000 vrstam. Med ogroženimi vrstami se je znašel tudi bornejski slon. Še posebej velik upad pa so utrpeli plazilci na Kanarskih otokih in na Ibizi, poudarja Mednarodna zveza za varstvo narave.

Številne reke in potoki na Aljaski postajajo rjasto oranžni, kar je najverjetneje posledica taljenja permafrosta, ugotavlja nova študija. Ko se zamrznjena tla pod površjem talijo, iz njih uhajajo minerali, kot je železo. Ti dajejo potokom rjasto oranžno barvo, ki predstavlja tveganje za ekosisteme na Aljaski. Ogrožena bi lahko bila tudi pitna voda in prihodnost ribištva v tej regiji.

Tekoče zlato. Voda. Medtem ko je številnim, da bo pritekla iz pipe, samoumevno, 2,2 milijarde ljudi po svetu še vedno nima varne pitne vode. Ob svetovnem dnevu voda pa Združeni narodi letos poudarjajo, da lahko voda zagotovi mir ali zaneti konflikt. Voda je marsikje po svetu tako postala orožje.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Eden izmed ključnih poudarkov FAO ob letošnjem mednarodnem dnevu je, da lahko z inovacijami in novimi tehnologijami še natančneje usmerjamo razvoj gozdov in spremljamo njihovo stanje. Proti krčitvam in degradaciji gozdov se lahko svet bori tudi z novimi tehnološkimi rešitvami, poudarjajo.

Pomlad je letos prišla zgodaj, tople temperature pa so prebudile tudi zaščiteno velikonočnico. Njeni vijoličasti cvetovi tako že krasijo rastišče v Boletini na Ponikvi pri Šentjurju. Da je vpliv na rastišče čim manjši, skrbijo člani Turističnega olepševalnega društva Ponikva. Ti usmerjajo obiskovalce, pri rastišču sta postavljeni tudi zaščitna ograja in informacijska tabla.

Iz Tropske hiše Celje znova prihajajo vesele novice. Isabella, samica ogrožene vrste opice zlatoglavi levič, je že petič postala mama. Zlatoglavi leviči so na rdečem seznamu ogroženih vrst, zato je to še posebej razveseljiva novica, ki predstavlja upanje za to karizmatično vrsto. Mladič je zdrav in napreduje v razvoju, preživel je prve kritične dni življenja, so navdušeno sporočili iz Tropske hiše.

Vse kaže, da bo po kavi, avokadu, pivu, tekili in prosecu ogrožena še ena priljubljena razvada – sladkarije. Podnebna kriza namreč vpliva tudi na pridelek sladkorja, ki se je zato na trgu že močno podražil. Cene sladkorja so bile lani namreč najvišje v zadnjih 12 letih, to pa se ponekod že pozna tudi na cenah sladkarij na trgu.

Eko sklad je povečal sredstva na dveh odprtih javnih pozivih, in sicer za kreditiranje okoljskih naložb občanov ter za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud za zmanjševanje energetske revščine. Na prvem je po novem na voljo 35 milijonov evrov, na drugem pa 10 milijonov. Spremembi je Eko sklad objavil v uradnem listu.

Za nami je leto vremenskih ekstremov in ujm. A vse le ni bilo tako črno. Za vas smo pripravili seznam pozitivnih okoljskih novic iz Slovenije in sveta. Ali veste, da je prav leta 2023 v Sloveniji gnezdilo največ parov štorkelj doslej? Nasmejte se ob pogledu na nove mladiče kritično ogroženih nosorogov in risa z redkim vzorcem, ki so ga ujeli v slovenskih gozdovih. Spomnite se na slovenske trajnostne zgodbe in osupnite nad novimi tehnologijami, ki bodo morda pomagale človeštvu v boju s podnebno krizo.

Nova raziskava razkriva temno skrivnost azijskega otoka Borneo. Kritično ogroženi bornejski orangutani, ki živijo na tem otoku, a so tik pred izumrtjem, so namreč še vedno žrtve nelegalnega pobijanja. Kot ugotavljajo raziskovalci, naj bi se kar v 30 odstotkih vasi na otoku v zadnjih petih do desetih letih kljub strogi prepovedi še vedno pobijalo orangutane. In to v velikem obsegu.

Populacije prostoživečih živali so se od leta 1970 zmanjšale kar za dve tretjini, smo že poročali. Med glavnimi vzroki so uničevanje okolja: krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi, ki prispeva tudi k izbruhu bolezni, kot je covid-19. Izumrtje grozi tudi evropskim vrstam. Med njimi so arktična lisica, morski pes orjak, evropska jegulja, ris in sredozemska medvedica.

Zafer Kizilkaya je osupel ugotovil, da se je nekoč biser Turčije pod gladino spremenil v opustošeno pokrajino brez življenja. Odločil se je za plemenito misijo. Uspelo mu je prepričati ribiče in oblasti, da se mu pridružijo, in sčasoma se je v Gokovski zaliv vrnilo življenje. Za svoje delo in zaščito morskih območij je prejel letošnjo 'zeleno Nobelovo nagrado', prestižno okoljsko nagrado Goldman.

Raziskovalci opozarjajo, da so vodne razmere na stari celini za zdaj zelo negotove. Države po vsej stari celini so se tako s strahovi pred sušo borile tudi pozimi. Malo dežja in sneženja namreč pomeni, da se že tako nizke zaloge v sicer običajno mokrem obdobju niso obnovile. Zaradi izjemno suhe in tople zime ter podpovprečne snežne odeje so razmere zaskrbljujoče zlasti v Franciji, Španiji in severni Italiji.

Študija ugotavlja, da kiti ubijalci ob Britanski Kolumbiji kažejo zaskrbljujoče ravni večnih kemikalij oziroma PFAS. Raziskovalci so zaskrbljeni, da lahko visoke koncentracije t. i. večne kemikalije 4NP vplivajo na živčni sistem, kognitivne funkcije in ravni hormonov ter povzročijo, da so kiti bolj dovzetni za bolezni. Raziskovalci so sicer zaskrbljujoče ravni večnih kemikalij, kot smo že poročali, odkrili tudi v ledu na Arktiki.

Na letošnji Gugalnici, skupinskem popisu gnezditve velike uharice na Krasu in v okolici, so zabeležili 16 območij gnezditve, kar je največ v 25 letih popisovanja. Kot poudarja Tomaž Mihelič iz DOPPS, so to izredno vzpodbudni rezultati, ki so presegli pričakovanja. Porast gnezditvenih območij pripisujejo uspešnosti varstvenih ukrepov, v sklopu katerih so uspeli izolirati več kot 1200 stebrov električnih vodov, ki so sedaj varni za to vrsto.

Raziskovalci Univerze Adelaide so ugotovili, da potrošniki, ki si privoščijo priljubljen 'fish and chips' oziroma 'ribo in krompirček', v Avstraliji nevede jedo celo ogrožene in uvožene vrste morskega psa. Kot ugotavljajo, je izredno zaskrbljujoče, da je sestava jedi v večini prodajaln s priljubljenimi 'fish and chips' jedmi povsem neprimerno označena.

Svetovna organizacija za varstvo narave opozarja, da se z upadanjem populacije in vse večjimi grožnjami njihovemu obstoju spopada na tisoče živalskih vrst. Letos je med ogroženimi živalskimi vrstami posebej izpostavila severne jelene in cesarske pingvine.

Zadnji teden pogovorov ob Mizi za vsakogar je postregel z zanimivimi gosti, ki so spregovorili o svojih težkih življenjskih preizkušnjah in vsakdanjih izzivih, s katerimi so nemalokrat opomnjeni, da se jih uvršča v posebno kategorijo. Nini Gaspari so se tako v prejšnjem tednu pridružili Petra Polanič iz Društva Legebitra, Lia Bordon, Anton Petrič iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Maja Kuzma Ganić, David Geršak iz Sončka – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije in Klaudija Stare.

Člane herpetološkega društva so konec poletja razveselili novi mladiči močvirske sklednice, ki so se izvalili na ljubljanskem barju. Letos so jih zabeležili pet, vendar pa po številu jajc, ki so bila v gnezdu, sklepajo, da jih je bilo še nekaj več. V Sloveniji velja močvirska sklednica za zelo karizmatično vrsto, ki pa je zelo izpostavljena številnim pritiskom.

Sayed Abuel-Ezz se spominja, kako so pred nekaj leti zaradi morske vode, ki je načela korenine, njegovi pridelki oveneli. Ko se v delti reke Nil sprehaja med svojimi drevesi manga, ki rastejo nedaleč od Sredozemskega morja, se bori s strahovi, da se bo zgodba ponovila, čeprav je več deset tisoč evrov vložil v preprečitev tega scenarija in v prilagajanje na posledice podnebne krize, ki grozijo njegovemu preživetju. Če bo voda še naraščala, bodo drevesa umrla, pripoveduje za AP medtem ko nemirno pogleduje proti morju. Egipt prispeva le 0,6 odstotkov svetovnih emisij ogljikovega dioksida, a je med najbolj ranljivimi zaradi podnebnih sprememb. V ospredju letošnje podnebne konference COP27 je prav vprašanje podnebnega davka bogatejših držav revnejšim, da se bodo te lahko spopadle s posledicami podnebnih sprememb.

Kralj Karel III. je kot princ Charles večkrat javno izrazil skrb za okolje, lani je odmeval njegov govor pred podnebno konferenco COP 26 v Glasgowu. A kot so sporočili iz Buckinghamske palače, se tokratne podnebne konference COP27 ne bo udeležil.

Zadnje dni je veliko prahu v javnosti dvignila obnova Gregorčičeve ulice v Mariboru. Ta je predvidevala zasaditev dreves, ki so jih med gradnjo sprva načrtovali, kasneje umaknili, na koncu pa vendarle posadili. Zakaj so vmes odstopili od prvotnega projekta? Ker naj bi nova drevesa kazila pogled na fasade tamkajšnjih stavb. V luči vse bolj vročih poletij in dolgih vročinskih valov so drevesa nepogrešljiva, saj so sončna očala mesta, opozarja upokojeni mariborski urbanist in krajinski arhitekt Niko Stare.

"Zaradi trenda vračanja k naravnemu postajajo v tujini naravni parfumi zopet iskano blago. O naravnih parfumih pišejo cenjene parfumerske revije, slavne osebnosti želijo naravni parfum, izdelan posebej zanje, parfumerji za svoje naravne parfume prejemajo prestižne nagrade. Naravno postaja novi luksuz," pripoveduje Ana Ličina, certificirana aromaterapevtka, parfumeristka, ustanoviteljica Aroma Atelier-ja, mentorica in organizatorica mednarodnih seminarjev, sejmov ter razstav parfumov iz naravnih rastlinskih sestavin. Skupaj s Slobodanko Poštić, ki je prvo ime naravne parfumeristike na Balkanu, sta zasnovali razstavo naravnih parfumov Dišeči podpisi, Poštićeva pa je čas pandemije izkoristila za pisanje učbenika, ki vas vodi do naravnega parfuma po meri.

Evropska komisija pripravlja novo uredbo, veljati naj bi začela jeseni, ki razburja evropsko pa tudi slovensko javnost. Če bi bila sprejeta, bi bila namreč obvezna registracija vsakega rejca, tudi če ima ta le eno kokoš, ki mu omogoča domača jajca, ta pa bi nosil tudi stroške takšne registracije, se bojijo v Ekoci. Slovenskih kokoši in jajc ne damo, so složni številni, ki so podpisali evropsko peticijo, s katero želijo sporočiti, da je takšna uredba nesprejemljiva. Za svobodne kokoši in za svobodno pridelavo hrane gre, so jasni v Ekoci, kjer temu predlogu glasno nasprotujejo. Na kmetijskem ministrstvu sicer zagotavljajo, da je predvideno odstopanje od obveznosti registracije za rejce, ki gojijo perutnino in ptice v ujetništvu le za lastno domačo porabo. Država bo določila še maksimalno število živali, ki se lahko gojijo na takšnem obratu, pojasnjujejo.

Kot opozarjajo pri Unescu, je tveganje za cunami v naslednjih 30 letih v Sredozemlju skoraj 100 odstotno. Zato so izpostavljena obmorska mesta pozvali, da se pripravijo na takšen scenarij. Med bolj ogroženimi mesti v Sredozemlju so glede na podatke Unesca Marseille, Aleksandrija in Istanbul.

Ljubitelji podvodnega sveta na Hrvaškem imajo razlog za praznovanje. Odkar so pred tremi leti v eni izmed ribarnic naključno opazili primerek izjemno redkega morskega psa, angelskega morskega psa oziroma navadnega sklača, za katerega so menili, da je v Sredozemlju že izumrl, so aktivno zbirali podatke o tem, ali še obstaja upanje, da v Jadranskem morju plava še več primerkov tega 'mojstra kamuflaže'. Morskega psa so opazili ob več priložnostih, v WWF Adria pa izpostavljajo, da je to odlična novica, a bo treba narediti marsikaj, da bi ta vrsta preživela.

Luč sveta so ugledali posnetki, kako naj bi bilo videti plavajoče mesto v Južni Koreji, ki bi se lahko prilagajalo nihanju višine morske gladine. Razkrili so ga Združeni narodi v sodelovanju s podjetjem Oceanix, zraslo pa naj bi do leta 2025. To je le ena od možnih rešitev raziskovalcev za problem naraščanja morske gladine. Zaradi poplavljanja morja in erozije bi lahko v prihodnosti velik del svetovne populacije ostal brez doma.

Tudi v Sloveniji je društvo za preučevanje ptic Slovenije po vzoru iz tujine začelo odkupovati slovenske naravne gozdove, da bi jih prepustili naravi. Tako si želijo ohraniti življenjski prostor živali, med njimi številnih ptic, ki za preživetje potrebujejo mir in nedotaknjene ekosisteme. Doslej jim je uspelo naravi vrniti že tri hektarje gozda. Skupaj želijo zbrati vsaj 45.000 evrov in kupiti vsaj deset hektarjev gozda na območju, ki bo imelo največji potencial za ohranjanje naših dragocenih vrst.

Hudo onesnažena morska laguna Mar Menor na španski sredozemski obali blizu Murcije bo postala pravna oseba z lastnimi pravicami. V primeru kršitev njenih pravic bo lahko vsak državljan Španije vložil tožbo na sodišče, ne glede na to, ali bo osebno prizadet s tem ali ne. Laguna bo tako postala prvi ekosistem v Evropi s statusom pravne osebe.

Varuhi človeških ribic iz Parka Postojnska jama so kot edini predstavniki Slovenije postali finalisti tekmovanja Natura 2000, so sporočili iz Postojnske jame. Gre za pomembno priznanje, ki Slovenijo znova utrjuje kot zeleno, butično in trajnostno destinacijo.

Živali in rastline so pomemben del našega ekološkega sistema, poleg tega pa prispevajo k splošnemu, gospodarskemu, znanstvenemu in izobraževalnemu razvoju človeštva. A le, če lahko živijo in uspevajo v svojem naravnem okolju. Prav zato 3. marca obeležujemo lepoto in raznolikost prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

Ameriški obali, katere deli so že močno izpostavljeni tveganju zaradi naraščajoče morske gladine, grozi še občutnejši dvig. V naslednjih 30 letih lahko v ZDA pričakujejo dvig morske gladine vse do 30 centimetrov, kar je enako skupnemu dvigu morske gladine v celotnem preteklem stoletju, ugotavlja nedavno vladno poročilo ZDA. Kot svarijo, oceani, ki obkrožajo ZDA, naraščajo hitreje od svetovnega povprečja, kar bi lahko povzročilo dramatično povečanje števila ljudi, ki jim grozi tveganje zaradi poplavljanja morja.

Berberski lev je doživel skoraj 17 let, v tem času pa je pomembno prispeval k nadaljevanju svoje vrste. Zaplodil je namreč kar šest potomcev, kar je rekord za leva v ujetništvu. Ta vrsta leva je namreč na robu izumrtja, živi primerki so le še v živalskih vrtovih po svetu, v divjini pa je že izumrl.

Najmanj 64 poginulih želv so v zadnjem času našli na vzhodni obali Združenih arabskih emiratov, analiza pa je pokazala, da so skoraj imele vse prebavila zamašena s plastiko.

Bobri so zaščitena živalska vrsta in okoljevarstveniki so vedno veseli, ko se ti posebni glodavci naselijo na nekem območju in tam uspevajo. Tako je bilo tudi v nemškem Babenhausnu, kjer pa so se bobri tako udomačili, da zdaj povzročajo škodo.