odpadki

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Kje končajo elektronski odpadki? Ti vsebujejo redke kovine in minerale, ki jih na svetu primanjkuje. A le peščica se jih reciklira. Večina e-odpadkov polni odlagališča na svetu in konča v rokah nepooblaščenih delavcev v različnih delih sveta. To še posebej velja za države jugovzhodne Azije.

Na svetu obstaja okoli 60 vrst morskih trav, samo štiri vrste pa izvorno uspevajo v Evropi – in prav vse najdemo tudi v slovenskem morju. Med najbolj posebnimi je t. i. pozejdonka, ki je marsikje v Sredozemskem morju že izginila, pri nas pa se je ohranila na kilometer dolgem in 50 metrov širokem pasu od Žusterne proti Izoli. Ob manjši zaplati pri Gradežu, naj bi bilo to tudi edino rastišče pozejdonke v Tržaškem zalivu. Morski travniki so na splošno pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja ter so pomemben habitat za številne organizme, zato jim nekateri rečejo kar "vrtec za morske živali". Žal pa imajo kopalci do morske trave pogosto negativen odnos, ogrožajo pa jo tudi odpadki, ki prekrivajo morsko dno.

Se bojite morskih psov? Znanstveniki so zdaj tudi uradno potrdili, da se oni prav tako bojijo vas. Ljudi tako včasih napadejo v samoobrambi, ugotavljajo. To je prvič, da je bila samoobramba pri morskih psih podrobno dokumentirana. Kot poudarjajo raziskovalci je zmotno, da se vsak ugriz morskega psa označi kot napad.

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

Nekatera mesta v Belgiji in Franciji z nenavadno potezo spodbujajo gospodinjstva k manj zavržene hrane in večji prehranski samooskrbi. Leta 2015 je v francoskem Colmarju zaživela ideja, ki so jo prebivalci odtlej čisto posvojili. Mesto prebivalcem podarja brezplačne kokoši, ki gospodinjstva potem oskrbujejo s svežimi jajci. Seveda morajo ta zagotoviti ustrezne pogoje za kokoši, mestne oblasti pa imajo tudi posebne nadzornike, ki preverjajo, ali se pernatim ljubljenkam dobro godi.

Zlato na borzah sije vedno močneje in podira nove in nove rekorde. Raziskovalcem iz ETH Zurich pa je uspelo prelomno odkritje. Ugotovili so, kako pridobiti to plemenito kovino iz elektronskih odpadkov na zeleni način. Njihova zelo trajnostna nova metoda temelji na posebnem beljakovinskem spužvastem materialu, ki ga pridobivajo – ne boste verjeli – iz sirotke.

Dandanes svoj najljubši sladoled najverjetneje jeste z leseno žličko, koktejl pa srkate s papirnato slamico. Mogoče vas jezi, ko se ta ob stiku s tekočino zmehča, razvije ali celo razpade in to vam pokvari užitek. Številni se pritožujejo, da jim papirnat pribor in slamice namesto plastičnega niso všeč. In da s tem ne bomo rešili sveta. A pozabili smo, zakaj so plastični izdelki za enkratno uporabo problematični. In zakaj papirnata slamica kljub temu ne bo rešila sveta? Ker bi se morali izogibati prav vsakemu materialu za enkratno uporabo.

Ali sploh kdaj pomislite, da tudi s kopičenjem elektronskih podatkov onesnažujete okolje? Vzemite si nekaj časa in počistite digitalne smeti. Preverite, kako se tega lotiti in zakaj je to pomembno. Z vsakim izbrisanim gigabajtom podatkov bomo namreč zmanjšali potrebo po energiji, ki jo strežniki porabijo za shranjevanje teh podatkov in tako prispevali k trajnostnemu ravnanju v digitalnem svetu.

Srce parajoč posnetek prikazuje na tisoče poginulih rib, ki so jih potem, ko so se ujele v vlečne mreže kot 'kolateralna' škoda pri lovu škampov, preprosto odvrgli na morsko dno. Med njimi so tudi številne ogrožene vrste. Okoljevarstveniki opozarjajo, da je videoposnetek reprezentacija in pogled v dejanske okoljske stroške lova na škampe z vlečnimi mrežami. Nekatere ribolovne prakse, kot je uporaba vlečnih mrež, lahko povzročijo nepovratno okoljsko škodo in uničijo pomembne morske habitate.

Čeprav je divjanje ognjene pošasti v mestu angelov zgodovina, posledice še vedno vznemirjajo. Opustošenje in kupi nevarnih odpadkov, ki grozijo, da bodo onesnažili morje, skrbijo znanstvenike.

Veliki rjavi vili, ki stoji na robu peščene sipine, ki se razprostira nad plažo zaliva Cape Cod, grozi konec. Samo vprašanje časa je, kdaj jo bodo s seboj odnesli valovi. Erozija je namreč že začela gristi temelje večmilijonske hiše, ki je bila postavljena z enim najlepših razgledov na zaliv. Masivna drsna vrata, ki so se včasih odpirala na široko teraso, kjer je premožne goste vabila tudi masažna kad, so zdaj zabarikadirana. Ograja preprečuje, da bi kdorkoli stopil nanjo in padel v globino. A propad hiše bolj kot premožnega nekdanjega lastnika skrbi okoljevarstvenike.

Vse več mest se bori s povečanim številom nepriljubljenih prebivalcev. Zaradi višjih temperatur v urbanih središčih namreč narašča število glodavcev. Znanstveniki pojasnjujejo, da vedno višje temperature pomenijo tudi vedno več podganjih mladičev. Situacija je podobna tudi v Sloveniji, pravijo na Zavodu za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo.

Direktorica Inštituta za krožno gospodarstvo Circular Change Ladeja Godina Košir velja za neumorno glasnico krožnega gospodarstva. "Pogosto velja stereotipno mišljenje, da je nekaj, kar je trajnostno in krožno, manj vizualno privlačno, manj oblikovalsko dovršeno, da na nek način ne sme biti lepo. Pa temu ni tako," poudarja. Opozarja, da pozabljamo, da je hitra moda, ki zastruplja naše okolje, pravzaprav zelo mlada. Najcenejše je tisto, kar najdlje traja, torej oblačilo, ki ga z veseljem lahko nosimo več let, vzdržujemo, negujemo, uporabljamo, svetuje. In to podpre z lastnim zgledom. V svoji omari ima omejeno število oblačil in večkrat se z istim kosom pojavi na javnih nastopih. Ni treba, da smo vedno v nečem novem, drugačnem, poudarja.

Na Dunaju so se odločili, da se zoperstavijo maniji črnega petka. Prebarvali so ga v oranžnega in tako prebivalcem ponudili alternativo množičnemu potrošništvu. Ugotavljajo, da se na dunajskih smetiščih kopičijo predmeti, ki še niso izgubili svoje vrednosti, zato pozivajo: ne kupuj, ponovno uporabi. Obiskovalci imajo priložnost kupiti kakovostne rabljene predmete, sodelovati na delavnicah ter prispevati k zmanjšanju ogljičnega odtisa, pri čemer gre celoten izkupiček dogodka v dobrodelne namene.

V prestolnici poteka nenavaden protest. Protestirajo zabojniki za smeti. V središču Ljubljane od 18. do 23. novembra na Kongresnem trgu, Prešernovem trgu in osrednji tržnici opozarjajo na problematiko zavržene hrane in s tem na naš odnos do nje, so sporočili iz JP VOKA SNAGA. Statistični urad ugotavlja, da je državljan Slovenije v povprečju zavrgel 29 kilogramov še užitne hrane na leto.

V slovenskem morju se je minuli teden odvila prva od načrtovanih štirih akcij čiščenja morskih travnikov. Z morskega dna med Sečo in Lucijo so odstranili kar 380 kilogramov odpadkov. Eden od ciljev projekta je tudi osveščanje ljudi o pomenu teh naravnih habitatov, kjer domujejo številni morski organizmi.

V okviru projekta Life IP Care4Climate bo stekla druga sortirna analiza bioloških odpadkov na ravni gospodinjstev. Namen analize je natančno določiti delež odpadne hrane ter delež užitnih delov med biološkimi odpadki, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki koordinira projekt.

V Sloveniji vsako leto prižgemo približno 15 milijonov sveč, kar predstavlja približno 6.000 ton. Lani je bila na slovensko tržišče dana celo nekoliko večja količina sveč, približno 6300 ton, kar nas uvršča v sam evropski vrh, poleg Poljakov in Avstrijcev, ponazarjajo v Marjetici Koper. Odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevaren odpadek. Posledice njihovega zbiranja skladiščenja in obdelave pa so škodljivi vplivi na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov.

V prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, predvsem CO2, se svet, zlasti Evropa, obrača k nizkoogljičnim virom električne energije, kot so sonce, veter, voda in jedrska energija. A čeprav je vsem tem virom skupno to, da imajo nizke emisije, so med njimi tudi precejšnje razlike. Predvsem z vidika varnosti, učinkovitosti, porabe prostora in zanesljivosti.

Poplave v Bosni in Hercegovini so poleg smrtnih žrtev in katastrofalne materialne škode terjale tudi okoljski davek. Po reki je proti morju potovalo na tone in tone odpadkov, dolina Neretve je tako za nameček utrpela tudi poplavo smeti, ki je območje pahnila na rob okoljske katastrofe. Odpadki so se ujeli tudi v Jablaniškem jezeru, kjer pa so prostovoljci in aktivisti zdaj začeli s čiščenjem.

Ko govorimo o argumentih za in proti jedrskim elektrarnam, je pogosto eden glavnih argumentov proti nevarnost radioaktivnih odpadkov. Nekateri ravno zaradi teh jedrske energije ne uvrščajo med zelene vire energije. A kako nevarni so dejansko ti odpadki za ljudi in za okolje? Koliko jih nastaja pri proizvodnji električne energije in kako se z njimi ravna?

Po svetu ta hip obratuje več kot 400 jedrskih elektrarn. Trenutno se gradi 62 novih, njihovo število se povečuje za 10 do 20 na leto, ocenjujejo jedrski strokovnjaki. Jedrska energija tako na nek način doživlja preporod. A pomislekov glede gradnje JEK2 v Sloveniji ne manjka. Energetski strokovnjaki opozarjajo, da bomo rastoče potrebe po električni energiji morali nekako potešiti, saj ni realno pričakovati, da bomo v prihodnjih letih potrebovali manj elektrike. Kaj torej storiti, da zagotovimo dovolj in poceni električno energijo iz nizkoogljičnih virov?

Ob mednarodnem dnevu elektronskih odpadkov zaskrbljujoča statistika. Skoraj četrtina odsluženih elektronskih odpadkov konča med mešanimi odpadki, pri čemer izgubimo baker, zlato in druge plemenite kovine v vrednosti milijard evrov. Za ponazoritev: samo v letu 2022 je bilo zavrženih 844 milijonov e-cigaret, ki so vsebovale dovolj litija za pogon 15.000 električnih avtomobilov. Evropska gospodinjstva pa hranijo približno 700 milijonov neuporabljenih ali nedelujočih mobilnih telefonov – v povprečju več kot dva na gospodinjstvo. Strokovnjaki zato pozivajo: Prenehajte odlagati elektronske odpadke med mešane odpadke in jih kopičiti doma po predalih.

V manj kot štirih mesecih so v slovenskih gorah zbrali 117.000 odvrženih praznih pločevink. Iz teh bodo v prihodnjih mesecih izdelali dva bivaka, ki bosta v prihodnosti nudila trajnostno zavetje ljubiteljem slovenskih gora.

V torek se je na Švedskem začelo sojenje samookronani švedski kraljici smeti in še desetim obtožencem, ki so obtoženi največjega okoljskega zločina na Švedskem doslej. Podjetje naj bi nezakonito odmetalo najmanj 200.000 ton odpadkov. Med preiskavo so ugotovili škodljive ravni arzena, dioksinov, svinca, cinka, bakra in naftnih derivatov. Temu je bilo očitno izpostavljeno tudi prebivalstvo švedske prestolnice. Glavna obtoženka pa trdi, da je žrtev zarote konkurenčnih podjetij.

Na Hrvaškem so znova opazili kritično ogroženo vrsto morskega psa sklača oziroma angelskega morskega psa. In ne le enega, ribič je v okolici Zadra v podvodno kamero ujel več primerkov veličastnih ogroženih živali. V Sredozemlju so doslej zabeležili tri vrste sklačev, ki so pravi mojstri kamuflaže. Nekoč so bili v Jadranskem morju zelo razširjeni, danes pa so vsi v kategoriji kritično ogroženih in na rdečem seznamu IUCN.

Po Italiji trenutno pustoši japonski hrošč, tam so opazili tudi že azijskega in kitajskega kozlička, ki vrtata simetrične luknje v drevesa, da lahko odložita svoja jajčeca, in pa bakterijski ožig oljke, ki uničuje oljke na območju Apulije. To je le nekaj škodljivcev, ki trkajo na naša vrata in jih lahko ob nepazljivosti prinesemo v državo in tako ogrozimo naše rastline. Dovolj je lahko že ena rastlina ali eno seme, ki vzkali, sploh če gre za trajno rastlino, okuženo z virusi, dve skriti žuželki na rastlini ali v lesu, ali gnijoče sadje in rastline zaradi bakterij. Ko se škodljivci in bolezni rastlin že preveč razširijo, lahko pride do katastrofalne škode tako za prehrano, okolje kot gospodarstvo. Škodljivce lahko v državo seveda 'uvozimo' tudi s potniško prtljago, zato je še kako pomembno, da se v domovino ne vračamo z eksotičnimi sadeži ali plodovi.

Da je varovanje našega planeta v času, ko postajamo vedno bolj potrošniško naravnana družba, nujno, se zavedajo tudi obrazi POP TV in Kanala A. Kako skrbijo zanj in kakšne nasvete za bolj trajnostno življenje imajo, so nam izdali ob koncu tedna, ko smo naše strani in oddaje vsak dan obarvali z zelenimi vsebinami. Morda pa za bolj okolju prijazne odločitve navdihnejo tudi vas.

Se tudi vam v predalih nabirajo stari telefoni, morda imate pod mizo še vedno odslužen računalnik, radio ali kakšen drug mali gospodinjski aparat. S pravilnim odlaganjem nedelujočih e-naprav poskrbite za ustrezno recikliranje in s tem zagotovite vsaj drobec redkih materialov, ki so potrebni za izdelavo novih naprav. Ali veste, kam jih lahko oddate, kam jih ne smete in ali so vaši podatki varni pred zlorabo? Zbrali smo odgovore na najpogostejša vprašanja.