odpadek

Na lep prazničen dan se je odpravila na sprehod od Seče in Lucije. Odločila se je, da bo vmes pobirala cigaretne ogorke. In v dobrih dveh kilometrih je nabrala kar 3000 cigaretnih ogorkov. Njena objava je sprožila številne odzive, sama pa poudarja, da moramo ljudem najprej dati priložnost, da razumejo, da ogorek, vržen v meteorni jašek, konča v morju ali reki, in da je filter plastika, ki sprošča strupene snovi. V morju se iz njih začnejo v okolje sproščati številne strupene snovi, kot so nikotin, arzen, težke kovine. Poleg tega jih v morju in na obalah živali, kot so ribe, ptice in želve, lahko zamenjajo za hrano. Posledice so zanje lahko usodne.

Na svetu obstaja okoli 60 vrst morskih trav, samo štiri vrste pa izvorno uspevajo v Evropi – in prav vse najdemo tudi v slovenskem morju. Med najbolj posebnimi je t. i. pozejdonka, ki je marsikje v Sredozemskem morju že izginila, pri nas pa se je ohranila na kilometer dolgem in 50 metrov širokem pasu od Žusterne proti Izoli. Ob manjši zaplati pri Gradežu, naj bi bilo to tudi edino rastišče pozejdonke v Tržaškem zalivu. Morski travniki so na splošno pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja ter so pomemben habitat za številne organizme, zato jim nekateri rečejo kar "vrtec za morske živali". Žal pa imajo kopalci do morske trave pogosto negativen odnos, ogrožajo pa jo tudi odpadki, ki prekrivajo morsko dno.

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

Verjetno ste že neštetokrat slišali, da zapirajte vodo med umivanjem zob. Kateri pa so še drugi načini varčevanja z vodo, ki lahko prihranijo zavidljivo število litrov tekočega bogastva, pa jih morda še ne poznate ali nanje preprosto ne pomislite?

Ali sploh kdaj pomislite, da tudi s kopičenjem elektronskih podatkov onesnažujete okolje? Vzemite si nekaj časa in počistite digitalne smeti. Preverite, kako se tega lotiti in zakaj je to pomembno. Z vsakim izbrisanim gigabajtom podatkov bomo namreč zmanjšali potrebo po energiji, ki jo strežniki porabijo za shranjevanje teh podatkov in tako prispevali k trajnostnemu ravnanju v digitalnem svetu.

Prazniki so pred vrati, a še vedno je čas, da premislimo o tem, kako bi jih lahko letos doživeli bolj trajnostno. Zbrali smo nekaj praktičnih nasvetov, ki bodo božično in novoletno čarovnijo obarvali bolj zeleno. Poskrbimo za praznični duh, a se hkrati uprimo pretiranemu potrošništvu.

V Sloveniji vsako leto prižgemo približno 15 milijonov sveč, kar predstavlja približno 6.000 ton. Lani je bila na slovensko tržišče dana celo nekoliko večja količina sveč, približno 6300 ton, kar nas uvršča v sam evropski vrh, poleg Poljakov in Avstrijcev, ponazarjajo v Marjetici Koper. Odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevaren odpadek. Posledice njihovega zbiranja skladiščenja in obdelave pa so škodljivi vplivi na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov.

Ob mednarodnem dnevu elektronskih odpadkov zaskrbljujoča statistika. Skoraj četrtina odsluženih elektronskih odpadkov konča med mešanimi odpadki, pri čemer izgubimo baker, zlato in druge plemenite kovine v vrednosti milijard evrov. Za ponazoritev: samo v letu 2022 je bilo zavrženih 844 milijonov e-cigaret, ki so vsebovale dovolj litija za pogon 15.000 električnih avtomobilov. Evropska gospodinjstva pa hranijo približno 700 milijonov neuporabljenih ali nedelujočih mobilnih telefonov – v povprečju več kot dva na gospodinjstvo. Strokovnjaki zato pozivajo: Prenehajte odlagati elektronske odpadke med mešane odpadke in jih kopičiti doma po predalih.

Se tudi vam v predalih nabirajo stari telefoni, morda imate pod mizo še vedno odslužen računalnik, radio ali kakšen drug mali gospodinjski aparat. S pravilnim odlaganjem nedelujočih e-naprav poskrbite za ustrezno recikliranje in s tem zagotovite vsaj drobec redkih materialov, ki so potrebni za izdelavo novih naprav. Ali veste, kam jih lahko oddate, kam jih ne smete in ali so vaši podatki varni pred zlorabo? Zbrali smo odgovore na najpogostejša vprašanja.

Ko zadnjič oblečemo oblačilo in ga zavržemo, to še zdaleč ni konec njegove poti. Pot zavrženih oblačil se nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah. To pa ima katastrofalen vpliv na naš planet.

Če se res zavedamo, kako naše prehranske odločitve vplivajo na nas in naše okolje, bomo začeli sprejemati bolj zdrave in odgovorne odločitve. In začne se že pri naših nakupovalnih navadah. Če svojih nakupov ne opravljamo zavestno in premišljeno, se lahko zgodi, da bomo precej hrane zavrgli, saj je ne bomo porabili pravočasno. Zavržena hrana pa je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. S ciljem, da zmanjšamo te količine in razvijemo bolj odgovoren odnos do hrane poteka tudi posebna kampanja Zbudi svojo hranozavest.

Ste se naveličali kuhinjske mize? Je kljub temu, da vas je nekoč pogled nanjo navduševal, vaša prva misel, da bi jo zamenjali? Pomislite znova. S tem, ko na smetišče odvržete kos pohištva, ki je še vedno uporaben, ste zavrgli tudi dragocene naravne vire, ki smo jih na našem planetu že pošteno izčrpali, in nenazadnje tudi denar, ki ste ga vložili v nakup. Prav vsak predmet ima namreč potencial, da znova zablesti v osveženi podobi. Če mu le podarimo drugo priložnost. Se sprašujete, kako? Odgovor imajo v podjetju IKEA, kjer želijo krožno gospodarstvo spremeniti v življenjski stil, s katerim lahko varčujemo z viri in je hkrati koristen za denarnico.

Se vam, ko vidite oglas za nova oblačila pred očmi narišejo podobe požarov v tovarnah s hitro modo, gore iz tekstilnih odpadkov v Afriki, onesnažena voda in tla, mikroplastika v naših oceanih? To so namreč posledice naše polne omare, ki jih ponudniki hitre mode v svojih oglasih ne predstavijo. 23. aprila zato oblecite rabljena oblačila in z zgledom na družbenih omrežjih k ponovni uporabi spodbudite tudi svoje bližnje, pozivajo Ekologi brez meja. Na ta dan že četrtič organizirajo dan v rabljenih oblačilih.

Koliko aplikacij na vaših napravah dejansko uporabljate? Tudi, če jih nikoli ne odprete, te še vedno porabljajo energijo. Je vaš e-poštni nabiralnik poln starih in morda celo neprebranih mejlov? Strežniki za njihovo shranjevanje prav tako porabljajo energijo. Digitalno čiščenje je tako pomembno ne le za dobro delovanje vaših naprav, pač pa tudi za planet, saj manj shranjenih digitalnih podatkov pomeni manjšo porabo energije, s tem pa tudi manj izpustov CO2.

Približuje se sezona, ko bo po številnih domovih dišalo po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa veste, da je odpadno jedilno olje lahko nevaren odpadek, če ga nepravilno odložite? Kot opozarjajo na ZPS, lahko en liter, zlit v odtok ali naravo, onesnaži kar milijon litrov pitne vode. Pri tem pa je pomembno, da se zavedamo, da je odpadno olje odlična surovina, zato je še toliko bolj pomembno, da ga pravilno odlagamo.

Se tudi sami kdaj znajdete pred oznakami na plastenkah, ki obljubljajo, da so te zelene? Zveza potrošnikov Slovenije opozarja pred zavajajočim ozelenjevanjem plastenk. Kot poudarjajo, se je v zadnjem času razširila moda označevanja, da je plastenka 100-odstotno reciklirana ali pa 100-odstotno primerna za reciklažo. Skupaj z drugimi potrošniškimi organizacijami so zato preverili, kakšno je ozadje teh trditev.

Z Mestno promenado Brežice se staro mestno jedro vsako poletje spremeni v živahno prizorišče. Letos pa so ta dogodek oblekli v 'zeleno'. Preverite, kaj je na prireditvi, ki je prejela naziv Zero Waste prireditev, počela 'zelena straža', v kakšne umetnine so se spremenili smetnjaki in koliko odpadkov so zbrali. Predvsem pa, kako je naslednje jutro zasijalo prizorišče dogodka, ki tokrat za razliko od prejšnjih let ni bilo 'nastlano' s smetmi.

Gospodinjstvo lahko na leto privarčuje do 80 evrov, če se odpovemo prižiganju nagrobnih sveč. Resnično ceno našega prižiganja sveč sicer plača okolje. Seznam škodljivih posledic njihovega zbiranja, skladiščenja in obdelave na okolje je dolg. Nagrobne sveče so zaradi svoje kompleksne sestave zelo zahteven odpadek za predelavo. Vsak sestavni del sveče je treba ločiti in posebej reciklirati. Med sestavnimi deli sveče prevladuje material PVC – plastika, ki vsebuje klor, ta pa se ob razkrajanju lahko sprošča v okolje in povzroča okoljske težave. Zato ne pozabite na pravilno ločevanje tega odpadka.

Doslej ste se zagotovo že srečali s plastenko ali embalažo mleka, ki ima po novem pritrjen pokrovček. Se sprašujete, ali je ukrep, ki je posledica evropske uredbe, v resnici učinkovit za naš planet? Plastični pokrovčki so peti najpogostejši odpadek na plažah po vsem svetu, okoljsko škodo pa povzročajo na več načinov. Manj zamaškov v naravi je tako vsekakor dobra novica za naš planet.

Elektronske cigarete in ogrevani tobačni izdelki predstavljajo še resnejšo grožnjo okolju kot tobačne cigarete. Za njih so značilni intenzivnejši proizvodni procesi in materiali, ki niso biološko razgradljivi in jih ni možno reciklirati, opozarjajo na NIJZ. V njih se skrivajo tudi dragocene kovine, ki tako pristanejo na odlagališčih.

Kdaj pa ste vi nazadnje počistili svoje digitalne smeti? Računalniki, omrežja in strežniki zahtevajo in porabljajo energijo, da lahko brezskrbno klikamo, brskamo in spremljamo digitalne vsebine kjer koli in kadar koli. Internet in podporni sistemi tako vsako leto proizvedejo 900 milijonov ton CO2. Hkrati je 90 % ustvarjenih podatkov takoj odpadek. Neomejena poraba podatkov zahteva trikrat več energije, kot je trenutno lahko proizvedejo vsi sončni paneli na svetu. Vsak dan naš planet obkroži 281 milijard e-sporočil. Zakaj bi morali tudi v digitalnem svetu postati bolj okoljsko ozaveščeni?

Hitra moda prispeva skoraj 10 odstotkov globalnih emisij. Od leta 2000 je svetovna poraba oblačil narasla na približno 62 milijonov ton na leto in naj bi do leta 2030 dosegla že 102 milijona ton. Več kot 60 odstotkov vseh oblačil pa v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. Zato preden odvržete oblačilo v smeti, pomislite, ali bi lahko služilo še komu. Rabljena oblačila lahko podarite tudi številnim humanitarnim organizacijam, ki z njimi razveselijo svoje uporabnike. Sicer pa lahko vpliv tekstilne industrije zmanjšamo predvsem z manj novimi oblačili, recikliranjem in uporabo rabljenih oblačil.

"Na svetu imamo več oblačil, kot jih potrebujemo, da bi dostojno oblekli vse ljudi na svetu, zato je smiselno, da se njihova proizvodnja zmanjša," izpostavljajo pri društvu za sonaraven razvoj Focus. Skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije so preučili okoljski odtis današnje mode in ugotovili, da kupimo kar 60 odstotkov oblačil več kot pred 15 leti, tretjine pa nikoli ne oblečemo.

Se tudi vi večkrat ujamete v past naročanja hrane v službi? Na vašem jedilniku se zato morda znajde močno predelana hrana, s katero ne pokrijete prehranskih potreb. Za vas smo pripravili nekaj uporabnih namigov, kako lahko svoj krožnik tudi med delovnim časom obarvate trajnostno. Preverite, kako lahko že danes poskrbite za trajnostno malico v službi in kako vam lahko pri okolju bolj prijaznem meniju pomaga vaš delodajalec.

Avstrijci so pokazali ogromno zanimanja za posebno shemo t. i. bonov za popravilo. Ta je bila uvedena lani, državljanom pa je prinesla posebne bone za popravilo elektronskih in električnih naprav. Leto po predstavitvi projekta so oblasti navdušene nad številom bonov, ki so jih državljani izkoristili, da so podaljšali življenjsko dobo svojih naprav in tako pripomogli tudi k manjši količini elektronskih odpadkov.

Naš bivalni prostor mora biti funkcionalen in udoben, pri čemer igra izbira pohištva veliko vlogo. Ker pa se naše potrebe, navade in okusi z leti lahko spremenijo, si pogosto zaželimo sprememb tudi v svojem domu. Nenazadnje je to prostor, kjer se moramo počutiti dobro. Vsak nakup novega kosa pohištva pa običajno pomeni, da se moramo znabiti starega. A ta naj nikar ne roma na kosovni odpad!

Da je pri Nemcih trava na nogometnih zelenicah bolj zelena, gredo delne zasluge tudi Slovencem. Slovensko podjetje namreč odkupuje odpadno umetno travo z nemških nogometnih igrišč, da jo reciklira in uporabi pri izdelavi novih zbiralnikov za vodo. Te nato proda bavarskemu kupcu, ki z njimi namaka svoja nogometna igrišča.

V času pandemije so nastale ogromne količine medicinskih odpadkov, ki so zaradi potencialnega vira okužb pristale v sežigalnicah ali na odlagališčih. Med njimi so tudi hitri antigenski testi, ki se jih večinoma še vedno sežiga ali odlaga na deponijah, čeprav so lahko dragocen vir surovin, predvsem plastike in zlata. Škoda je precejšnja. Zato slovenski raziskovalci razvijajo način, kako bi lahko varno in uspešno reciklirali uporabljene hitre teste.

V Keniji iz držav EU vsako leto obleži za kar 37 milijonov kosov plastičnih oblačil hitre mode, kaže nova raziskava.Takšni plastični modni odpadki so večinoma preveč umazani ali preveč uničeni, da bi se jih lahko ponovno uporabilo, in povzročajo resne zdravstvene ter okoljske probleme za ranljive skupnosti države, v kateri pristanejo. Nizka kakovost izvoženih oblačil, ki na koncu pristanejo v Keniji, namreč pomeni, da takoj končajo na odlagališčih ali pa jih zažigajo, da grejejo vodo, kuhajo in se ogrevajo. Ne gre za trgovanje z rabljenimi oblačili, ampak je to v resnici skrita trgovina s plastičnimi odpadki, trdijo okoljevarstvene organizacije.

Pločevinke, plastenke, plastični lončki za kavo, pa tudi čevlji, zaprta hrana v plastični embalaži ... Vse to se najde ob slovenskih cestah. Vsakemu tretjemu odvrženemu odpadku bi se lahko izognili s čim hitrejšo uvedbo kavcijskega sistema, ki mu je javnost, kot ugotavljajo Ekologi brez meja, zelo naklonjena. "Upamo, da bomo zmogli dovolj politične volje, da čimprej tudi v Sloveniji uvedemo sistem, ki koristi vsem," izpostavljajo ob predstavitvi raziskave o nasmetenosti slovenskih cest.

Če za naravo velja, da deluje krožno in zato odpadka ne pozna, pa ljudje nasproti temu stojimo z linernim sistemom uporabe. Nenadzorovano črpamo in konzumiramo svetovne zaloge surovin, ki pogosto že v naslednjem trenutku postanejo odpadek. O tem, kakšne so dobre prakse krožnega in trajnostnega oblikovanja, s katerimi smo do narave lahko bolj prijazni, smo se pogovarjali z industrijsko oblikovalko Julijo Karas in Alenko Kreč Bricelj iz ekološkega društva Smetumet.

Japonci zelo radi uživajo pokrovače, a to pomeni, da pridelajo tudi veliko odpadnih lupin, ki na koncu običajno pristanejo na deponijah. A nič več. Japonsko podjetje je v sodelovanju z ribiško vasico iz odpadnih školjčnih lupin izdelalo zaščitne čelade, ki se po trdnosti lahko primerjajo z običajnimi čeladami. Odslužene čelade pa lahko znova reciklirajo.

Cigaretni ogorki so najpogostejši odpadek, ki ga prostovoljci najdejo, ko čistijo slovensko obalo. A okoljskega problema ne predstavljajo le pri nas, gre za enega najbolj trdovratnih odpadkov v svetovnih oceanih in izvor mikroplastike. V Španiji so odločili, da bodo morala stroške čiščenja za nepravilno odvržene cigaretne ogorke plačati kar tobačna podjetja oziroma proizvajalci cigaret.

Nova raziskava razkriva lestvico držav z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami v Evropi. Visoko mesto si je prislužila Slovenija, ki je pristala na 'trajnostnih stopničkah' kot tretja država z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami. Prvo mesto je zasedla Finska, najslabše pa se je odrezala Malta.

"Tekstilni odpadki so poleg elektronskih najhitreje rastoča vrsta odpadkov, ki pa se jih kot družba lotevamo najpočasneje. Prvi korak v pravo smer je obvezno ločeno zbiranje, ki ga morajo države članice EU vzpostaviti do 2025. Trenutno se na globalni ravni reciklira manj kot odstotek tekstilnih odpadkov. Obvezno ločeno zbiranje bi povečalo količino in kakovost vhodnih materialov, kar bi lahko spodbudilo nujne inovacije na področju reciklaže," izpostavlja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Po podatkih Evropskega parlamenta se je v zadnjih desetletjih količina kupljenih oblačil na osebo v Evropski uniji povečala za 40 odstotkov. Razlog za to so predvsem nizke cene oblačil, hkrati pa so ta postala manj kakovostna. To pomeni, da je njihova življenjska doba vse krajša in tako postajajo najhitreje rastoči odpadek. Prav zato so tekstilni odpadki v središču letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Kaj pa vi? Izklapljate elektronske naprave iz vtičnic, ko se odpravite od doma oziroma ko jih ne potrebujete? Izračuni kažejo, da lahko tako zmanjšate letni znesek, ki ga odštejete za plačilo računov za elektriko.

Letošnji zeleni dan slovenskega turizma, ki ga gosti Krško, se osredotoča na zmanjševanje odpadkov v tej panogi. Dan sicer združuje destinacije in ponudnike, vključene v Zeleno shemo slovenskega turizma – nosilcev znakov Slovenia Green je že 198.

Rast cen hrane in opozorila, da nas čaka pomanjkanje nekaterih osnovnih živil, na drugi strani pa še vedno velika količina hrane pristane v smeteh. V EU zavržemo kar 20 % vse hrane, ki je bila pridelana za prehrano ljudi, odpadna hrana pa je tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov. Na ravni Evropske unije porabimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267 Bohinjskih jezerih, so izračunali na ministrstvu.

Steklenice, pločevinke, celo odpadne baterije na dnu morja. Vse to je postalo novo domovanje hobotnic, saj so se odpadke, ki sicer dušijo oceane, naučile izkoristiti v svoj prid. Gre za neverjeten primer prilagoditve, navdušeno ugotavljajo raziskovalci.

V skupnostnem prostoru Krater v Ljubljani že nekaj mesecev preizkušajo nenavaden način ogrevanja. Mikroorganizmi, ki razgrajajo biomaso, namreč med kompostiranjem proizvajajo tudi toploto. In če je kompostni kup dovolj velik in ustrezno sestavljen, proizvedejo toliko toplote, da jo lahko uporabijo za segrevanje vode, s katero nato ogrevamo objekte, kot so rastlinjaki. Ker so, kot pravijo v društvu Trajna in Umanoteri, prepoznali potencial takšnega ogrevanja, so se ga odločili preizkusiti tudi v praksi.

Kaj storiti z ostanki morske hrane, še posebej z lupinami školjk? To so se spraševali v restavracijah v Dubaju, kjer so doslej ti odpadki romali na odlagališča. Skupaj z lokalno šolo pa so našli rešitev za ponovno uporabo tovrstnih odpadkov: lupine školjk so vrnili tja, od koder so prišle, v morje. Iz njih gradijo koralne grebene.

Z nakupi daril iz druge roke, ponovne uporabe, nenovih, 'preloved 'daril pokažemo, da nam je mar za okolje, saj tako zmanjšamo porabo virov in količino odpadkov na deponijah. Darila iz ponovne uporabe nosijo svojo zgodbo, med njimi pa velikokrat najdemo prave zaklade, poudarjajo v zavodu Knof. Če se odločite, da boste nekomu podarili bolj trajnostno darilo, to ne pomeni le, da boste pobrskali med stvarmi, ki jih ne uporabljate več. Darilo, tudi če je to trajnostno ali iz ponovne rabe, dajte predvsem z mislijo na obdarovanca, da ne bo to namesto pri vas odpadek postalo pri nekomu drugemu. Poleg klasičnih že poznanih idej za domača darila in doživetja, smo zbrali še nekaj bolj posebnih alternativ, ki jih lahko najdete v centrih ponovne uporabe in trgovinah z druge roke ter med lokalnimi oblikovalci.

Ugotovitve projekta Pirati plastike, ki je preučeval onesnaženost slovenskih rek s plastiko, vzbujajo precej skrbi. Mikroplastične delce so raziskovalci potrdili v kar treh četrtinah vzorcev iz slovenskih potokov in rek. Največ mikroplastičnih delcev so odkrili v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami v Savi, po onesnaženosti sledijo Sava pri Domžalah, Krka pri Otočcu in Novem mestu ter njeni pritoki, Lahinja v Črnomlju, Sotla pri Bizeljskem, Drava pri Mariboru in pri Staršah, Trojšnica pri Pragerskem ter Dravinja v Zrečah. Le šest od 32 rek, katerih vzorce so analizirali, za zdaj ostaja neonesnaženih. To so Pesnica, Rižana, Zacurek, Rupovščica, Tržiška Bistrica in Ledava.

"Epidemija nas je naučila, da lahko samo s sodelovanjem delamo prave korake za skupno dobro. Problem kopičenja odpadkov je velik problem vsega sveta," opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Pred evropskim tednom odpadkov poudarja pomen vsakodnevnega premišljenega ravnanja in korakov za skupno dobro. Krožne skupnosti ter pomen sodelovanja in solidarnosti so glavna tema letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Okoli 1. novembra, ko se spominjamo na svoje pokojne, v Sloveniji vsako leto prižgemo na milijone sveč. Večina jih je še vedno izdelana iz plastike, ki kljub recikliranju močno obremenjuje naše okolje. V zadnjih letih so zato vse bolj priljubljene alternative svečam, med drugim tudi ekološko-humanitarna akcija Manj sveč za manj grobov. Njen namen je, da denar, ki bi ga sicer zapravili za nakup sveč ali plastičnega cvetja, raje namenimo v dobrodelne namene in tako prispevamo k reševanju življenj.

Radi naročate hrano na dom ali v pisarno? Znanstveniki opozarjajo, da v svetovnih oceanih prednjači plastična embalaža za enkratno uporabo za hrano in pijačo. Tako kažejo rezultati zadnje obsežne raziskave, ki dokazuje, da bi morali boj proti plastični embalaži začeti pri bistvu in še bolj omejiti plastične izdelke za enkratno uporabo.

Bomo v prihodnosti jedli vanilijev sladoled, ki je izdelan tudi iz plastenk? Znanstveniki so namreč s pomočjo gensko spremenjene bakterije iz plastenk ustvarili vanilijevo aromo. To je prvič, da so iz odpadne plastike naredili uporabno kemikalijo. Ustvarjanje kemikalij iz plastike bi lahko recikliranje naredilo bolj privlačno in hkrati zmanjšalo onesnaževanje s plastiko.

Na špansko obalo Costa Blanca je naplavilo jogurtov lonček iz časa poletnih olimpijskih iger v Montrealu leta 1976. Okoljevarstvenico, ki ga je našla med pobiranjem smeti, je presenetilo, kako ohranjen je plastični odpadek po več kot štirih desetletjih.

Na Zlarinu, slikovitem hrvaškem otočku, na katerem živi zgolj 200 ljudi, boste zaman iskali plastične kozarčke, vrečke ali slamice. Za njimi je prva turistična sezona brez plastike za enkratno uporabo. Čeprav so prizori teh izdelkov predvsem v turističnih krajih vsakdanji, so tu dokazali, da se lahko tudi drugače, da se lahko odpočije od plastike. Končni rezultat: ’prihranili’ so približno 162.000 plastičnih predmetov za enkratno uporabo.

Pred mesecem dni smo poročali o kupu nelegalno odvrženih komunalnih odpadkov v okolici Ljubljane. Kup smeti ob cesti in gozdu je včeraj še vedno čakal na odvoz. Za zadevo so, kot odgovarjajo na MOP, pristojni na inšpektoratu Mestne občine Ljubljana, ki pa se na naše številne klice, kdaj bodo smeti odstranili niso odzivali. Odpravili smo se na teren in izvedeli, da so smeti tekom včerajšnjega dne odstranili, kar so potrdili tudi na MOL.

Potrošniki kupimo za 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Ceno našega apetita po poceni trendnih oblačilih plačuje naš planet. 20 odstotkov odpadnih voda in 10 odstotkov emisij CO2 je posledica tekstilne industrije. Veliki igralci na področju mode, ki so glavni motor tako imenovane hitre mode, že skušajo igrati na  'zeleno' karto, a potrošniki se moramo, če želimo zaščititi okolje in svoje zdravje, predvsen vprašati, koliko oblačil sploh potrebujemo.

Medtem ko plastične vrečke in slamice že počasi izginjajo iz uporabe, saj je s temi izdelki onesnažen že skoraj vsak kotiček našega planeta, pa za zdaj tudi okoljevarstveni aktivisti pogosto spregledajo še eno vrsto plastike, ki onesnažuje okolje. To so cigaretni ogorki, ki so eden najštevilčnejših odpadkov na svetu.

Zaživela je spletna stran ''Manj je več''. Na strani je mogoče najti naslove številnih obrtnikov in organizacij, kjer popravljajo, obnavljajo ali nudijo izposojo različnih predmetov. Prav tako pa lahko na strani uporabnik najde naslove Zero Waste trgovin, kjer lahko določene izdelke kupite brez embalaže. 

Te dni so ene najbolj priljubljenih plaž na jugu Jadrana povsem spremenile svoj videz. Plastenke, kanistri, tudi pnevmatike in nešteto plastičnih vrečk – vse to je namreč na peščene plaže in v pristanišča naplavilo morje. 

Prav neverjetno je, kako v tem svetu, ko so trgovski centri praktično ves čas polni, parki in igrišča pa samevajo, obstajajo ljudje, ki zmorejo preseči to potrošniško miselnost. Še več, obstajajo centri, kjer ne verjamejo v stvari, temveč v zgodbe, ki jih te nosijo. Centri, kjer vam bodo pokazali, da stvar še ni odpadek, da potrebuje le nekaj idej in spretnih rok, pa bo zaživela na novo.

Kakšna je verjetnost, da bo tudi iz slovenskih pip v prihodnosti tekla mikroplastika? Obeti niso najboljši, 'nevidno plastično problematiko' pa lahko postavimo ob bok podnebnim spremembam. Edina pot za boj s plastiko je zmanjšanje proizvodnje. Z recikliranjem in ponovno uporabo namreč problem le preobrazimo in ga v okolje vrnemo celo v nevarnejši obliki.

Ne smrdi, ne potrebuje niti vode ali kemije niti elektrike – to je 'Kakis', pridobitev na novo odprti plaži na Savi v Ljubljani. Gre za zunanje ekološko stranišče, ki je plod slovenske ideje in slovenskega razvoja. Temelji na konceptu kompostnih sanitarij, kar pomeni, da se blato lahko predela v gnojilo ali v biomaso za gretje. 'Kakisi' sicer že stojijo v več slovenskih mestih, a niso edina eko stranišča pri nas.