odnos

Društvo DISORA pod vodstvom Marijane Simonič razvija izobraževalne programe, ki temeljijo na naravi, umetnosti in notranjem razvoju. Skozi knjige, delavnice in osebna srečanja odpira prostor za razmislek, čutenje ter bolj zavesten odnos do sebe in sveta.

Francoski land-art umetnik Bruno Doedens, ki v okviru projekta Circle4Change kolesari po Evropi in ljudem podarja sadike dreves, je obiskal tudi Novo Gorico. Od tam bo nato odrinil naprej po svoji 5000-kilometrski poti. S projektom želi opozoriti na naš odnos do narave, kjer zagovarja načelo "dajati več kot prejemati".

V Postojni po novem živi tudi mali Nemo. Z odprtjem izobraževalnega centra Neotropica smo namreč tudi v Sloveniji dobili prvi pravi tropski koralni greben, k nam se je "preselil" tudi del Amazonskega deževnega gozda s tropsko reko, v kateri med drugim prebiva "dinozavrska riba". Namen centra je ljudem približati "pljuča sveta" in tropske ekosisteme ter opozoriti na dejstvo, da so ti zaradi človeškega delovanja vse bolj ogroženi.

Ali predmete kdaj odnesete na popravilo, ali takoj odhitite po nov izdelek? Ekologi brez meja ugotavljajo, da Slovenci na popravilo največkrat odnesemo oblačila in obutev, popraviti pa odpeljemo tudi prevozna sredstva. Popravil se Slovenci radi lotijo kar sami – največkrat sami popravljamo oblačila, pohištvo in dodatke za dom. Veliko razlogov je, zakaj je aparat bolje popraviti in mu podaljšati življenje, kot pa kupiti novega, poudarjajo pri družbi Zeos.

Na svetu obstaja okoli 60 vrst morskih trav, samo štiri vrste pa izvorno uspevajo v Evropi – in prav vse najdemo tudi v slovenskem morju. Med najbolj posebnimi je t. i. pozejdonka, ki je marsikje v Sredozemskem morju že izginila, pri nas pa se je ohranila na kilometer dolgem in 50 metrov širokem pasu od Žusterne proti Izoli. Ob manjši zaplati pri Gradežu, naj bi bilo to tudi edino rastišče pozejdonke v Tržaškem zalivu. Morski travniki so na splošno pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja ter so pomemben habitat za številne organizme, zato jim nekateri rečejo kar "vrtec za morske živali". Žal pa imajo kopalci do morske trave pogosto negativen odnos, ogrožajo pa jo tudi odpadki, ki prekrivajo morsko dno.

Evropska unija se je v okviru Evropskega zelenega dogovora zavezala k postopnemu zmanjševanju neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050, ko naj bi postala prva podnebno nevtralna celina. Četrtletje pred tem smo Slovenci še precej oddaljeni od zadanega cilja, še posebej, ko gre za promet. Na tem področju poleg električnih avtomobilov največji potencial predstavlja javni potniški promet, kjer je v letošnjem letu prišlo do pomembnega koraka v pravo smer.

V prestolnici poteka nenavaden protest. Protestirajo zabojniki za smeti. V središču Ljubljane od 18. do 23. novembra na Kongresnem trgu, Prešernovem trgu in osrednji tržnici opozarjajo na problematiko zavržene hrane in s tem na naš odnos do nje, so sporočili iz JP VOKA SNAGA. Statistični urad ugotavlja, da je državljan Slovenije v povprečju zavrgel 29 kilogramov še užitne hrane na leto.

V Sloveniji živi več kot 500 vrst divjih čebel, večina je samotark. To pomeni, da vsaka čebela zgradi svoje gnezdo in sama skrbi za preživetje svojih potomcev. "Ocenjujemo, da so nekatere vrste v Sloveniji verjetno že izumrle, pa tega še nismo uspeli dokazati, ker je premalo podatkov," pravi Danilo Bevk, predsednik društva Čmrljica. Se pa zaradi podnebnih sprememb pri nas v zadnjih desetletjih pojavlja poseben "podnebni migrant", zlatopasi črmlj. Slej ko prej pa se lahko tudi pri nas naseli azijski sršen, ki se v Evropi že pojavlja in predstavlja grožnjo za medonosne čebele. A največja grožnja za čebele, predvsem divje, je pomanjkanje hrane. "Travniki so danes bolj gnojeni, bolj zgodaj in bolj pogosto košeni, ne zacvetijo in opraševalcem ne zagotavljajo hrane. So neke vrste zelena puščava," opozarja Bevk.

Bi radi popravili napravo, ki se vam je pokvarila, pa se vam zdi zamudno čakati na serviserja? Kako svojim pokvarjenim napravam vdahniti novo življenje, se lahko tudi naučite. Znanje popravil lahko poiščete vsak drugi petek v ljubljanski knjižni Reči. Tam bo namreč potekala popravljalnica pod strokovnim vodstvom serviserja. Če boste popravili svoj pokvarjen aparat, boste poleg denarnice pomagali tudi okolju.

Če se res zavedamo, kako naše prehranske odločitve vplivajo na nas in naše okolje, bomo začeli sprejemati bolj zdrave in odgovorne odločitve. In začne se že pri naših nakupovalnih navadah. Če svojih nakupov ne opravljamo zavestno in premišljeno, se lahko zgodi, da bomo precej hrane zavrgli, saj je ne bomo porabili pravočasno. Zavržena hrana pa je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. S ciljem, da zmanjšamo te količine in razvijemo bolj odgovoren odnos do hrane poteka tudi posebna kampanja Zbudi svojo hranozavest.

So vas dobri možje med prazniki bogato obdarili? Morda pa vas vsi niso prav dobro poznali in je kakšno darilo izpod smrečice romalo naravnost v temen kot omare. Če se tudi vi sprašujete, kaj pa naj s tem darilom, Inštitut za krožno gospodarstvo Cirucular Change in Mestna občina Ljubljana organizirata ponovoletno izmenjevalnico daril. Tam lahko uporabna in lepa darila, ki pa za vas nimajo prave vrednosti, zamenjate za kaj, kar vam bo morda prišlo bolj prav.

Morje je dobesedno odplavilo mestece v mehiškem zalivu El Bosque. Tam je še pred dvema letoma živelo več kot 700 ljudi, zdaj pa je ostala le še peščica prebivalcev. Da je bila nekoč tukaj tesno povezana skupnost, pričajo le še ostanki. Zgodba El Bosqua v prihodnosti še zdaleč ne bo osamljen primer. Kot svari IPCC, se bo, če nam ne uspe ustaviti globalnega segrevanja, v resni nevarnosti znašlo deset odstotkov svetovnega prebivalstva, nizko ležeče skupnosti in celotne države bi lahko za vedno izginile.

Pokvaril se vam je toaster, pralni stroj, morda radio. Pokvarjenega zavržete in zavijete v prvo trgovino po novega. Znan scenarij? Ekipa prizadevnih serviserjev se je odločila, da vam pomaga pri tem, da boste naslednjič vsaj pomislili, da bi lahko aparat poskusili popraviti sami. Pri tem si lahko pomagate s serijo videoposnetkov, ki vas vodijo po popravilih naprav.

Evropska unija je uvedla koncept "pravice do popravila" z namenom spodbujanja trajnostne potrošnje, zmanjšanja odpadkov in spodbujanja krožnega gospodarstva. Čeprav se nam večkrat zdi, da se nam naprave, ki se nam pokvari, ne splača popraviti, in da je nov nakup cenejši na kratek rok, je treba upoštevati tudi dolgoročne stroške: "Novejša naprava morda zahteva pogostejše nadgradnje ali ima krajšo življenjsko dobo, kar pomeni, da boste morali v prihodnosti spet izdati več denarja. Zato premislite tudi o trajnosti in kakovosti izdelka."

Kurjenje fosilnih goriv poganja začarani krog. Oceani namreč vsrkavajo odvečen CO2 iz zraka, tako pomagajo pri blaženju krize, a hkrati postajajo vedno bolj kisli. Tudi to pa postaja vedno bolj pereč ekološki problem. V oceanih v prihodnosti zaradi zakisljevanja pričakujemo velike spremembe, med njimi tudi upad biodiverzitete. Sredozemlje se v primerjavi z ostalimi oceani zakisljuje z eno največjih hitrosti. Pričakujemo, da bo Mediteran čez 25 do 50 let že močno spremenjen zaradi teh sprememb, opozarja dr. Nina Bednaršek, s katero smo se pogovarjali o tem, kakšna bodo naša morja v prihodnosti, če ne ustavimo tega procesa.

"Klimatski modeli kažejo, da bo proti koncu stoletja v belgijskih katedralah v notranjosti poleti 50 stopinj Celzija. Sploh si ne moremo predstavljati, kaj to pomeni. To lahko pomeni konec turizma," o tem, kaj podnebne spremembe pomenijo za kulturno dediščino človeštva, pripoveduje prof. dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. To je le en primer. Podnebne spremembe grozijo vsem oblikam kulturne dediščine, pa naj gre za malo cerkev na vasi, bolnico Franja, muzej nacionalne pomembnosti ali tradicionalno obrt.

Znanstveniki z različnih koncev sveta dokazujejo, kar mnogi ljudje v vsakodnevnem življenju intuitivno zaznavamo sami: bivanje človeka v naravi ali zgolj zrenje vanjo krepi imunski sistem, pomaga premagovati stres, mentalno iztrošenost in depresijo, torej blagodejno vpliva na telo, čustva in možgane, ter da lahko človeka celo osreči. Zakaj in kako spodbujati naše najmlajše, da ekrane in sedenje v notranjih prostorih zamenjati za raziskovanje gozda, tudi pozimi in jeseni, smo se pogovarjali z gozdno pedagoginjo dr. Uršo Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Hitra moda prispeva skoraj 10 odstotkov globalnih emisij. Od leta 2000 je svetovna poraba oblačil narasla na približno 62 milijonov ton na leto in naj bi do leta 2030 dosegla že 102 milijona ton. Več kot 60 odstotkov vseh oblačil pa v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. Zato preden odvržete oblačilo v smeti, pomislite, ali bi lahko služilo še komu. Rabljena oblačila lahko podarite tudi številnim humanitarnim organizacijam, ki z njimi razveselijo svoje uporabnike. Sicer pa lahko vpliv tekstilne industrije zmanjšamo predvsem z manj novimi oblačili, recikliranjem in uporabo rabljenih oblačil.

Se tudi vi večkrat ujamete v past naročanja hrane v službi? Na vašem jedilniku se zato morda znajde močno predelana hrana, s katero ne pokrijete prehranskih potreb. Za vas smo pripravili nekaj uporabnih namigov, kako lahko svoj krožnik tudi med delovnim časom obarvate trajnostno. Preverite, kako lahko že danes poskrbite za trajnostno malico v službi in kako vam lahko pri okolju bolj prijaznem meniju pomaga vaš delodajalec.

Medijska hiša POP TV se je že pred časom kot največji ustvarjalec televizijske produkcije v Sloveniji zavezala k trajnostnemu delovanju. Vsako leto povečujemo obseg oddaj in serij, ki jih vključujemo v organizacijo Albert. Ta zelo pozorno spremlja vsako produkcijo in na podlagi rezultatov podeljuje zelene certifikate. Letos se prvič v projekt trajnostnega delovanja vključujemo vsi zaposleni. V sklopu evropskega zelenega tedna smo pripravili tematske dneve, ki jih namenjamo najbolj perečim okoljskim temam, hrani, energiji, transportu, odpadkom, modi.

Stolpnica Ringturm v središču Dunaja vsako poletje dobi novo preobleko, letos so jo preoblekli v umetniško delo Ledeniki na potepu slovenske umetnice Vanje Bućan. Nova preobleka bo pričarala morsko vzdušje, hkrati pa opozorila na podnebne spremembe.

Boj za zadnjo divjo reko v Evropi je končan z zmago. Albansko reko Vjoso so razglasili za prvi narodni park divje reke v Evropi. Dih jemajoča Vjosa je ena izmed zadnjih prosto tekočih divjih, skoraj nezajezenih rek, ki so še ostale na stari celini.

Prihodnost je lahko le trajnostna. Trajnostni razvoj, h kateremu stremimo, zahteva, da z odločitvami in sprejemanjem odgovornosti vsi sooblikujemo prihodnost. Nujne so spremembe na ravni zakonodaje, pravnih subjektov, na področju potrošniških navad in življenjskega sloga, da bomo dosegli stabilno prihodnost.

"Govorili smo s staroselskimi skupnostmi, ki neposredno že čutijo vplive krčenja gozdov, saj so jim odvzete površine, na lastni koži občutijo izsuševanje področij, pomanjkanje vode ... Njihovo sporočilo je bilo jasno, in sicer da je treba ustaviti takšen način krčenja gozdov, ki se po celem svetu dogaja zaradi gojenja pridelkov za izvoz. Tudi mi denimo uporabljamo veliko izdelkov, ki so proizvedeni izven EU, in tako povzročamo močne negativne vplive na lokalno prebivalstvo in globalne podnebne spremembe," opozarja predsednica društva za sonaraven razvoj Focus Živa Kavka Gobbo. V Focusu so se konec lanskega leta v želji, da bi preverili, kaj se v resnici dogaja na terenu, odpravili po poteh deforestacije v Boliviji.

Praznikov ni brez prazničnih dišav! Pot do prazničnega vzdušja vodi skozi naš nos. Cimet, klinčki, opojne pomaranče, vonj piškotov iz pečice, če hočete. A pazljivo. Da si pričarate pravo praznično vzdušje, izbirajte naravne vonjave. Večina dišečih sveč je namreč odišavljena s sintetičnimi dišavami, po katerih marsikoga boli glava. Tudi dišeče palčke in stožci so žal večinoma odišavljeni s sintetičnimi dišavo, opozarja aromaterapevtka Ana Ličina, ki med prazniki prisega na kadila in drevesne smole. Izdala nam je tudi nekaj receptov za dišeče praznično ustvarjanje.

Lia Bordon se je rodila kot ženska, ujeta v moškem telesu. Že kot otroka so jo privlačile stvari, ki naj bi bile všeč punčkam, ne pa fantom. Zaradi okolice in časa, v katerem je odraščala, je svoje občutke v otroštvu potlačila. A vsa nepredelana čustva slej kot prej privrejo na dan in tako je bilo tudi pri njej.

Alen Kobilica je znano ime, ki smo ga sprva spoznali kot uspešnega modela. Tako v tujini, kot tudi pri nas, se je uveljavil v svetu mode, ko je pred leti po operaciji tumorja izgubil vid. Najprej samo delno, zdaj pa povsem. Pravi, da zdaj ne vidi. Tudi zato smo ga povabili na pogovor k Mizi za vsakogar, ki tudi vas od 25. novembra pričakuje v Mastercard praznični vasici na Trgu francoske revolucije. Za ogrevanje pa je z nami delil delček svoje zgodbe.

Podelitev zakonskih pravic in zaščite nečloveškim entitetam, kot so živali, drevesa in reke, je ključnega pomena, če se želijo države spoprijeti s podnebnimi zlomi in izgubo biotske raznovrstnosti, menijo raziskovalci britanske pravne družbe (angl. Law society). S tem bi, tako navajajo v poročilu, naravi dali večjo vlogo pri sprejemanju pomembnih odločitev, lažje ocenili preteklo oškodovanje ekosistemov in ponudili globlje razumevanje inovacij v biotehnologiji.

V zadnjih letih se vse več ljudi zaveda, kako pomembno je, da uživamo lokalno pridelano in sezonsko hrano. To se je pokazalo tudi v aktualni krizi, kjer so se zamajale tudi globalne prehranske verige. Tudi raziskave kažejo, da je vse več potrošnikov za lokalno in kakovostno hrano pripravljeno plačati več. K zavedanju, da je pomembno posegati po lokalni hrani, prispevajo tudi številne sheme in projekti, tudi takšni, ki so namenjeni predvsem mladim. In zakaj je pomembno, da čim več posegamo po lokalno pridelani in sezonski hrani?

Tretjino pridelane hrane v svetu se zavrže. Samo v Sloveniji smo je lani zavrgli za več kot 140.000 ton, od tega je bilo okoli 40 odstotkov hrane še užitne. Gre za podatek, ki ga je treba spremeniti in do hrane razviti skrben odnos, je poudarila ministrica Šinko.

Nesreče in onesnaženje, ki ga povzročajo reke avtomobilov na cestah, terjajo vedno večji zdravstveni in okoljski davek. V časih, ko v večjih svetovnih mestih cveti javni promet in storitve sopotništva, se zdi, da časi magije avtomobila vedno bolj bledijo, piše Guardian.

Znanstveniki so ugotovili, da bi lahko mravlje nadomestile nekatere škodljive pesticide in tako pomagale pri obstoju čebel, od katerih je odvisna vsaka tretja žlica hrane. Naravna moč žuželk je lahko ob pogoju, da z njimi pravilno upravljamo, učinkovitejša kot zatekanje k škodljivim kemikalijam, ugotavljajo. A pot do tja je še dolga, najprej je treba bolje razumeti kompleksne odnose med škodljivci, mravljami in ostalimi organizmi.

Feri Lainšček je varuh črne štorklje, ki jo danes v naravi težko opazimo, saj je njen življenjski prostor naravni gozd, ki pa kljub temu da je Slovenija zelo gozdnata dežela, izginja. Priljubljeni pesnik v naravo hodi po mir, celo občutek svobode. Kot namreč pravi, narava osvobaja, naša naravna dediščina pa se žal počasi vse bolj privatizira in ograjuje, tako da je v njej vse manj svobode. Zato je tudi v Sloveniji društvo za preučevanje ptic Slovenije začelo odkupovati slovenske naravne gozdove, da bi jih prepustili naravi. Tako si želijo ohraniti življenjski prostor živali, med njimi številnih ptic, ki za preživetje potrebujejo mir in nedotaknjene ekosisteme. Zbrati želijo vsaj 45.000 evrov in kupiti vsaj deset hektarjev gozda. Doslej jim uspelo zbrati že 30.000 evrov, naravi bodo do zdaj vrnili sedem hektarjev, so sporočili.

Transportna podjetja, med njimi tudi slovenska, se vse bolj zavedajo pomena trajnosti, so pokazali rezultati raziskave proizvajalca pnevmatik Goodyear. Trajnost visoko na prednostni lestvici postavlja slabe tri četrtine vprašanih, pri tem pa jih vodijo predvsem korporativne vrednote in skrb za okolje.

Dokaz, da so lahko tudi športne inovacije trajnostno naravnane, je posebna lesena fitnes naprava, ki jo je ustvaril Aljaž Štemberger iz Kočevja. Leseni veslač, kot je poimenoval inovacijo, je primer, kako lahko uporabimo les, ki ga v Sloveniji ne primanjkuje. To je zgled, kako lahko zaživi poslovna ideja, nastala na podlagi tradicije, znanja in prizadevanja za zdrav način življenja. Pri razvoju veslača je sodeloval s Podjetniškim inkubatorjem Kočevje.

Odnos človeka z njegovim planetom. To je tema, ki odpira številna znanstvena, eksistencialna, gospodarska, politična, celo religiozna, filozofska in še kakšna vprašanja. Vprašanja, ki potrebujejo odgovore, če naj bi ukrepali v bitki s podnebnimi spremembami, ki se prej ali slej dotaknejo tudi nas, čeprav smo nekoliko bolje zaščiteni v udobju relativno bogatega kontinenta. Slovenski strokovnjaki so odgovore iskali tudi v okviru letošnjega svetovnega dneva filozofije, kjer so opozorili tudi na pomanjkanje znanja na tem področju in uničujoč vpliv (plačanih) dezinformacij.

"Epidemija nas je naučila, da lahko samo s sodelovanjem delamo prave korake za skupno dobro. Problem kopičenja odpadkov je velik problem vsega sveta," opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Pred evropskim tednom odpadkov poudarja pomen vsakodnevnega premišljenega ravnanja in korakov za skupno dobro. Krožne skupnosti ter pomen sodelovanja in solidarnosti so glavna tema letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Podnebna kriza je ena najbolj perečih težav sodobne družbe, ki vse bolj postaja tudi ena glavnih političnih tem. Če želimo ohraniti naš planet, moramo postati družba, ki aktivno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. To pa bomo postali le tako, da bo vsak od nas in tudi družba kot celota spremenila svoje navade in izbirala bolj trajnostne rešitve. Preverite, kako lahko izboljšamo svoj odnos do okolja in kaj lahko kot posamezniki naredimo za boljši jutri.

Daleč največ je na trgovskih policah pakiranega korenja, sledi paradižnik, ki je v več kot polovici primerov na voljo zgolj pakiran, najpogosteje v plastični embalaži. Najlažje se embalaži izognemo pri nakupu kumar, saj kar pri petih trgovcih ponujajo zgolj nepakirane. To kažejo rezultati popisa pakiranega sadja in zelenjave v slovenskih prodajalnah. Nepakirana zelenjava, ki je okolju veliko prijaznejša, je v večini primerov tudi cenejša, zato se nakupu pakiranega sadja in zelenjave raje izognite.

Zapuščena gradbena jama, ki že leta buri duhove lokalne skupnosti za Bežigradom, je pred kratkim postala 'zeleni krater'. V ustvarjalnem laboratoriju nastajajo novi materiali, za katere oblikovalci upajo, da bi lahko nekoč nadomestili lesno biomaso in celo plastiko. Ljudje in mesta proizvajajo številne odpadke, ki pa lahko, kot dokazujejo v središču Ljubljane, na novo zaživijo. Rakove klešče, miceliji gliv in grozdne tropine so tako namesto v košu pristali v novih eksperimentalnih materialih.

Kaj imajo čebelnjak, zeliščni vrt, trta ter pridelovanje medu, čajnih mešanic, marmelade in sokov opraviti s knjižnico? To je le nekaj primerov dodatne motivacije za obisk ormoške knjižnice, ki se je uvrstila med štiri najboljše zelene knjižnice na svetu. Tam kar vrvi od zelenih, družbeno odgovornih projektov – knjižnica je pravi mali 'trajnostni laboratorij'. Poleg tega, da je stavba energetsko prijazna, pod njihovo 'streho' potekajo številni dogodki, ki združujejo lokalno skupnost pod skupnim imenovalcem: zeleno življenje.

Res je, da je bilo lani sedem odstotkov manj proizvedenih emisij, a človeški vpliv na okolje je še vedno tako velik, da se to zelo malo pozna. V velikih državah, ki so morda politično šibke in ki jih je covid-19 hudo prizadel, nastaja na okoljskem področju nepopravljiva škoda, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V Evropi nam za zdaj zaradi pandemije ne bo hudega, opustitev letalskega prometa in turizma bo kvečjemu blagodejno vplivala na naše okolje. A to nas ne sme uspavati, opozarja.

Industrijski ribolov je danes na vrhuncu, saj se prekomerno lovi kar 93 odstotkov ribjih staležev. Če bomo nadaljevali z istimi praksami tudi v prihodnje, kmalu ne bo več rib v naših morjih, brez dohodka za preživetje pa bo ostalo na milijone ljudi v državah v razvoju. Kako lahko potrošniki pripomorejo k rešitvi rib v naših morjih?

V vročih poletnih dneh se otroška igra rada preseli na obalo. A kot opozarjajo v društvu za varovanje okolja in pomoč v stiski Reks in Mila, naj ta ne vključuje morskih živali. Te naj ostanejo v morju, opazuje in občuduje pa naj se jih z razdalje, so v sporočilu za javnost zapisali v društvu.

Pred nami je desetletje korenitih sprememb na področju energetike. Prihodnost je namreč v izkoriščanju obnovljivih virov energije, samooskrbi, v pametnem upravljanju energije in v radikalnem zmanjšanju našega ogljičnega odtisa. Tisti segment družbe, ki lahko tako s kapitalom kot z razvojem novih tehnologij in poslovnih modelov, prispeva velik košček v mozaik sprememb na tem področju, je zagotovo gospodarstvo. Tega se zelo dobro zavedajo v družbi GEN-I, ki je z vstopom v leto 2019 postala vodilni promotor zelene preobrazbe pri nas. Niso namreč le pripravljeni na spremembe, ampak jih želijo tudi sami aktivno krojiti. Želijo z zgledom razbijati mite, nam potrdi predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob.

"Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka" ob svetovnem dnevu varstva okolja opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Čas je, da spremenimo svoj odnos do okolja, saj je "kakovost zraka, ki ga dihamo, odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom." A statistični podatki kažejo, da smo v zadnjih petih letih povečali količino odpadkov in zavržene hrane na prebivalca.

Prostovoljci so pred dnevom Zemlje znova organizirali čiščenje Ljubljanice in njenih nabrežij. Potapljači so iz korita reke znova potegnili kupe smeti, med drugim kolesa, prometne znake, gostilniške mize in celo skuter.

Na svetu proizvedemo štiri milijarde ton hrane, od tega je 1,3 milijarde ton zavržemo. Še bolj žalosten je podatek, da je vsak deveti Zemljan še vedno lačen. Ekologi brez meja so preverili, kako je z zavrženo hrano v javnih zavodih ter ugotovili, da imamo rezerve. In rešitev? Za zmanjšanje količine zavržene hrane so nujne sistemske rešitve, pa tudi večja občutljivost ljudi do hrane.

Kako polna je pa vaša omara? Globalna oblačilna industrija je od leta 2000 do leta 2014 podvojila svojo proizvodnjo, med trendi prevladuje "hitra moda", ki zapoveduje kupovanje novih in novih kosov oblačil, ponavljanje videza pa med tistimi, ki zapovedujejo trende, velja za "modni zločin".

55 stanovalcev jeseniškega bloka je dobilo prvo sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi v Sloveniji. Uspešno so prehodili pot po peklenski poti uradniških procedur in čez sedem let, ko bodo odplačali investicijo, bodo imeli skorajda brezplačno električno energijo. S to naložbo so pogumno stopili tudi na pot zelene transformacije.