ocean

Že zmerno segrevanje Sredozemskega morja bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo morskim ekosistemom, opozarjajo znanstveniki. Grožnjo sredozemlju pa ne predstavlja le višja temperatura temveč tudi druge posledice globalnega segrevanja – zakisljevanje in dvig morske gladine. Vse to predstavlja tveganje za biotsko raznovrstnost in ribje populacije.

Največja ledena gora na svetu A23a, ki se trenutno razteza na površini večji od Londona, je po 40 letih začela z razpadanjem. To bo hitro in najverjetneje ne bo predstavljajo grožnje ekosistemu, bo pa pomenilo začasno grožnjo ladijskemu prometu, svarijo znanstveniki. Pred tem so se sicer bali, da bo trčila v odmaknjeni otok in ogrozila populacije pingvinov, a se to ni zgodilo.

Ena izmed nedavnih raziskav opozarja, da je nujno treba dodatno raziskati vpliv krem za sončenje na morsko življenje. Kemična zaščita za našo kožo ima lahko namreč visoko okoljsko ceno. Kemične spojine oziroma filtri, ki blokirajo UV-žarke, lahko, kot kažejo prve ugotovitve, povzročijo beljenje koral in zmanjšanje plodnosti rib, so ugotovili raziskovalci.

Znanstveniki na odpravi Ocean Census na krovu plovila Falkor so se razveselili številnih novih odkritij v skrivnostnih globinah oceana. Med drugim so odkrili številne nove vrste in raziskali najgloblji jarek v Južnem oceanu. Med ekspedicijo so raziskovalci odkrili prave naravne zaklade, ki so bili doslej skriti človeškemu očesu. Našli so pisane koralne vrtove, hidrotermalne vrelce in številne nove vrste koral, spužev, polžov, ježkov in morskih zvezd.

Se bojite morskih psov? Znanstveniki so zdaj tudi uradno potrdili, da se oni prav tako bojijo vas. Ljudi tako včasih napadejo v samoobrambi, ugotavljajo. To je prvič, da je bila samoobramba pri morskih psih podrobno dokumentirana. Kot poudarjajo raziskovalci je zmotno, da se vsak ugriz morskega psa označi kot napad.

Pod turkiznimi vodami svetovnih oceanov se skrivajo žalostne podobe. Grebeni, ki so nekoč spominjali na pisane podvodne deževne gozdove, so opustošeni. Beljenje koral oziroma t.i. deževnih podvodnih gozdov je zajelo kar 84 % oceanskih grebenov. Gre za najbolj intenziven pojav beljenja koral v zgodovini doslej, opozarjajo znanstveniki. 'Če ne ustavimo segrevanja, bo naša generacija priča izumrtju Velikega koralnega grebena,' so pesimistični.

Znanstveniki so znova navdušeni. Kar sto let po odkritju vrste je ekipi odprave raziskovalne ladje Schmidt Ocean Institute Falkor prvič doslej uspelo posneti živega ogromnega lignja v njegovem okolju v vodah ob Južnih Sandwichevih otokih. Gre za prvi potrjeni posnetek te 'pošasti' iz globin, ki buri domišljijo. Kamera je ujela mladička, so sporočili.

Kaj živi pod plavajočimi ledenimi policami Antarktike, je bilo doslej ovito v skrivnost, zato so znanstveniki navdušeni nad novimi odkritji. Odpravi Schmidt Ocean Institute je prvi uspelo raziskati območje, ki je zazevalo, ko se je od ledene police odlomila ogromna ledena gora A-84. Naleteli so namreč na prijetno presenečenje – območje kar kipi od življenja. Še posebej vznemirilo jih je odkritje skupnosti 'starodavnih' spužev in koral.

Največja ledena gora na svetu je nasedla v plitvih vodah ob oddaljenem britanskem otoku Južna Georgia, kjer živi na milijone pingvinov in tjulnjev. Zdi se, da se je megalomanska ledena gora zagozdila in naj bi se začela lomiti na jugozahodni obali otoka. Ribiči se bojijo, da se bodo morali boriti z velikimi kosi ledu, kar bi lahko vplivalo na nekatere pingvine, ki se hranijo na tem območju. A znanstveniki mirijo, da so v ledu ujete ogromne količine hranil in da bi lahko ledena gora s taljenjem povzročila celo eksplozijo življenja v oceanu.

Čeprav je divjanje ognjene pošasti v mestu angelov zgodovina, posledice še vedno vznemirjajo. Opustošenje in kupi nevarnih odpadkov, ki grozijo, da bodo onesnažili morje, skrbijo znanstvenike.

Nova raziskava nekoliko miri pred črnim scenarijem, ki lahko zaradi podnebnih sprememb Evropo močno ohladi. Nenadne zaustavitve sistema termohaline meridionalne cirkulacije v Atlantiku (AMOC) naj do konca stoletja ne bi bilo na obzorju. A pozor, to ne pomeni, da se ne more zgoditi pozneje. Poleg tega bo ta slabela, kar pa vseeno prinaša zaskrbljujoče posledice.

Legendarna ameriška čezoceanska ladja SS United States je iz Philadelphije odplula na svojo zadnjo pot. A dobila bo novo poslanstvo. Postala bo namreč največji umetni podvodni greben na svetu, kjer se bo razbohotilo novo življenje. Lokalne oblasti pa upajo, da bodo to tudi dobro unovčili in da bo ladja postala prava potapljaška atrakcija tega okrožja.

Ena najstarejših in največjih ledenih gor A23a je prepotovala že več kot 3000 km, odkar se je odlomila od ledene police na Antarktiki. Zdaj obstaja bojazen, da bo trčila v odmaknjen britanski otok, ki je pravi raj za divje živali. Če bi se otok res znašel na poti ledene gore, bi ta ogrozila življenje na njem in potencialno spremenila ekosistem.

Neokrnjena Grenlandija, ki v svojih globinah skriva neprecenljiva bogastva v obliki mineralov in ostalih dragocenih naravnih virov, vedno bolj diši Donaldu Trumpu. Novopečeni predsednik ZDA odkrito priznava, da bi se rad polastil te naravne zakladnice. Celo z vojaškim zavzetjem. A Grenlandija ni ključna le za to, ker v svojem nedrju varuje redke vire, ampak ima pomembno vlogo tudi pri oblikovanju dnevnega vremena za milijarde ljudi, prav tako pa je od tega, kaj se dogaja tam, odvisno tudi, kakšne bodo posledice podnebnih sprememb. Zato bodo vanjo v prihodnosti uprte vse oči sveta, svarijo znanstveniki.

Tuji mediji ugibajo o tem, ali bi lahko Evropo letos zaradi pričakovane La Niñe doletela hujša zima, kot smo je vajeni v zadnjih letih. Naš hišni prognostik pojasnjuje, da so v Evropi vplivi La Nine precej manj izraziti kot v drugih delih sveta. Kljub temu lahko La Niña povzroči hladnejše in bolj snežne zime v severni Evropi, zlasti v Skandinaviji in Veliki Britaniji, medtem ko je južni del Evrope v zimskih mesecih bolj nagnjen k sušnim in toplejšim razmeram. V srednji Evropi, kamor sodi tudi Slovenija, se lahko med La Niño prepletata oba vremenska vzorca. Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da smo imeli v preteklosti v času La Niñe tako razmeroma tople kot mrzle zime, nekatere so bile radodarnejše s snegom, druge manj, spomni.

Združeni narodi in Svetovna meteorološka organizacija sta izdala novo poročilo o naraščajočem dvigu morske gladine, ki ga pospešuje segrevanje Zemlje ter taljenje ledenih plošč in ledenikov, poroča AP. Predstavnik Združenih narodov Antonio Guterres je poročilo pospremil z besedami, da gori še en rdeč alarm, ki nas neumorno poziva, da rešimo naša morja in oceane.

Številne reke in potoki na Aljaski postajajo rjasto oranžni, kar je najverjetneje posledica taljenja permafrosta, ugotavlja nova študija. Ko se zamrznjena tla pod površjem talijo, iz njih uhajajo minerali, kot je železo. Ti dajejo potokom rjasto oranžno barvo, ki predstavlja tveganje za ekosisteme na Aljaski. Ogrožena bi lahko bila tudi pitna voda in prihodnost ribištva v tej regiji.

Znanstveniki opozarjajo, da je pred vrati ena najbolj aktivnih sezon orkanov v Atlantskem oceanu. Kot poudarjajo, oceanska vročina in razvijajoča se La Nina pomenita nevarno kombinacijo. Tako lahko na tem območju pričakujejo od tri do sedem orkanov tretje kategorije, ki prinašajo vetrove s hitrostjo več kot 178 kilometrov na uro.

Korale so postale žrtve naraščajočih svetovnih temperatur, ki so v preteklem letu podrle zgodovinske rekorde – predvsem zaradi fosilnih goriv, ki povečujejo emisije toplogrednih plinov, pospešil pa jih je tudi močan El Niño, ki segreva temperature oceanov. Dogajanje na koralnih grebenih je v tem trenutku podobno podvodnim gozdnim požarom, svari avstralska znanstvenica Kate Quingley.

'Podvodni deževni gozdovi', ki poleg tega, da nudijo zavetje in hrano za številne vrste, tudi ščitijo obale pred močjo neviht in zagotavljajo milijarde prihodkov od turizma in ribolova, so ogroženi na globalni ravni. Znanstveniki poročajo o vnovičnem globalnem množičnem beljenju koral. Priča smo mu že drugič v desetih letih. Kot poudarjajo, je glavni krivec za to kurjenje fosilnih goriv, saj emisije toplogrednih plinov segrevajo naše oceane. To pa pomeni stres za korale, ki zato odvržejo alge, ki jim dajejo hranila in barvo.

Daleč od naših oči v globinah oceanov leži večmilijardni plen v obliki dragocenih mineralov in kovin. Nad površjem pa se odvija bitka med rudarji in okoljevarstveniki. Slednji opozarjajo, da je največji zaklad v resnici neokrnjenost tega ranljivega ekosistema, zato ga je treba po njihovem mnenju na vsak način zaščititi pred globokomorskim rudarjenjem. Ker je na morskem dnu visok plen, je vojna zanj že od samega začetka neusmiljena. Zadnja drama pa: okoljevarstvena organizacija Greenpeace bo morda izključena iz posebnega organa ZN, ki nadzoruje kontroverzne načrte za začetek globokomorskega rudarjenja.

Na tone starega kemičnega orožja iz prve in druge svetovne vojne, izrabljeni radioaktivni odpadki, ostanki jedrskih nesreč ... Vse to se nahaja v globokem morju in na morskem dnu. Na dnu najglobljega poznanega dela svetovnih oceanov, v Marijanskem jarku, so znanstveniki našli tudi plastične vrečke in konzerve, v tam živečih rakcih pa sledi večnih kemikalij. To kaže, da je plastika, ki jo vidimo plavati na površju, praktično le vrh ledene gore onesnaženosti naših oceanov.

Površina morskega ledu okoli Antarktike se je tri leta zapored zmanjšala na manj kot 2 milijona kvadratnih kilometrov. Znanstveniki svarijo, da je to zaskrbljujoče, saj je morski led znova dosegel alarmantno nizko raven.

Ena najhujših suš, ki je kadar koli prizadela Panamo, povzroča kaos na eni najpomembnejših svetovnih pomorskih poti. 80-kilometrska pomorska pot je zdaj v znamenju prometnih zastojev ladij, vse pa kaže, da se bo pot še bolj 'zamašila'. Upravitelj Panamskega prekopa je dnevni promet skozi ozek koridor v primerjavi z lanskim letom znižal za skoraj 40 odstotkov. Številne ladje so se že preusmerile na daljše trgovske poti, kar pa viša tako stroške kot emisije ogljika.

Britanska polarna raziskovalna ladja se je srečala z največjo ledeno goro na svetu. Ta se je namreč, kot smo že poročali, začela premikati po skoraj 40 letih. Raziskovalcem, ki so se znašli blizu fascinantne ledene gore, je tako uspelo narediti nekaj posnetkov. Neverjetno srečno naključje pa je znanstvenikom omogočilo tudi zbiranje vzorcev morske vode okoli ogromne gore.

Na newyorškem letališču JFK je pristal že prenekateri Boeing tisti dan. A ta pristanek je bil nekaj posebnega. Čez ocean ga je z londonskega Heathrowa poganjalo neke vrste 'kuhinjsko olje'. Namesto običajnega goriva so za poskusni let uporabili trajnostno gorivo oziroma t. i. SAF. In medtem ko bi nekateri let radi obarvali v zeleno, okoljevarstveniki opozarjajo, da takšno gorivo ne more oprati slabe vesti zaradi umazanih učinkov, ki jih letenje povzroča našemu skupnemu planetu.

Znanstveniki so opozorili, da se je A-23A, ki velja za največjo ledeno goro na svetu, začela premikati po tem, ko je bila več kot 37 let pritrjena na oceansko dno. Prve premike so sicer zaznali že pred tremi leti, zdaj pa se je zaradi vetrov in tokov začela pospešeno premikati.

Na Hrvaškem je potapljač pred kratkim ulovil strupeno rdečemorsko plamenko. Ker je invazija njene sorodnice v Karibskem morju povzročila zelo velike težave, se nekateri podobnega scenarija bojijo tudi v Sredozemlju. A dokler gre le za maloštevilna opažanja, je strah pred to tujerodno invazivno vrsto odveč, pojasnjuje dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu.

Tudi na Antarktiki, ki je eno najbolj oddaljenih in izoliranih območjih na planetu, so znanstveniki ugotovili temperaturne rekorde, in kar je še posebej skrb vzbujajoče, porast ekstremnih vremenskih dogodkov. Drastično se je znižala tudi količina ledu na tem kontinentu.

Nasini satelitski posnetki kažejo, da postajajo svetovni oceani vse bolj zeleni. Sprememba barve je posledica sprememb ekosistemov v oceanih, ki pa so posledica podnebnih sprememb.

"To je zgodovinski dan in znak, da lahko v razdeljenem svetu zaščita narave in okolja premaga geopolitiko," je potem, ko je skoraj 200 držav privolilo v zakonsko obvezujočo pogodbo za zaščito morskega življenja v mednarodnih vodah, optimistična Laura Meller, vodja kampanje za oceane pri organizaciji Greenpeace Nordic. Pohvalila je države podpisnice, ker so "opustile razlike in sprejele pogodbo, ki bo svetu omogočila zaščito oceanov, utrditev naše odpornosti na podnebne spremembe in zaščito življenj in preživetja milijard ljudi".

Morski led na Antarktiki je dosegel novo rekordno nizko raven. Znaša 1,91 milijona kvadratnih kilometrov, kar je najmanj, odkar so obseg ledu v poznih 70. letih prejšnjega stoletja pričeli meriti s sateliti. Znanstveniki pravijo, da manjšanje obsega ledu ne moremo pripisati samo podnebnim spremembam.

Morska gladina se je med letoma 1900 in 2018 dvignila za 15 do 25 centimetrov. Če se temperatura ozračja dvigne za več kot dve stopinji, bi to lahko imelo katastrofalne posledice. Pospešeno dviganje gladine morij in oceanov ogroža številne nizko ležeče skupnosti, pod vodo bi se lahko znašle celotne države. To pa bi privedlo do množičnega izseljevanja celotnega prebivalstva v bibličnih razsežnostih, je opozoril generalni sekretar ZN Gutteres.

Svetovni oceani so bili leta 2022 najtoplejši doslej, kaže nova raziskava. To ni dobra novica, saj oceani narekujejo globalne vremenske vzorce. Toplejši oceani tako vplivajo na vedno več ekstremih vremenskih dogodkov, saj predstavljajo dodaten naboj za nevihte, hurikane in ekstremno deževje, segrevanje oceanov pa je nočna mora tudi za morski živelj. Oceani se sicer kuhajo že dlje časa, tako lahko vsako leto znova zabeležimo nove rekordne temperature.

Populacija polarnih medvedov v Hudsonovem zalivu v Kanadi strmo upada, svarijo raziskovalci. Polarni medvedi tako izginjajo iz svoje globalne prestolnice, kot so poimenovali kanadski Churchill.

Argentinska arhitekta sta zasnovala projekt Polimeropolis, ki bi ga lahko zgradili na Veliki pacifiški coni smeti. Plavajoča mesteca bi bila samooskrbna in bi hkrati čistila ocean, saj bi iz njega odstranjevala smeti. Iz teh pa bi nato izdelovali nove gradbene materiale.

Cigaretni ogorki so najpogostejši odpadek, ki ga prostovoljci najdejo, ko čistijo slovensko obalo. A okoljskega problema ne predstavljajo le pri nas, gre za enega najbolj trdovratnih odpadkov v svetovnih oceanih in izvor mikroplastike. V Španiji so odločili, da bodo morala stroške čiščenja za nepravilno odvržene cigaretne ogorke plačati kar tobačna podjetja oziroma proizvajalci cigaret.

Analiza 6.000 vzorcev odpadkov iz Velike pacifiške zaplate odpadkov kaže, da je večina smeti, ki jo sestavlja, iz petih svetovnih regij. To so ZDA, Japonska, Tajvan, Južna Koreja in Kitajska. A pri tem znanstveniki opozarjajo, da je največja težava v svetovnih morjih očem skrita, saj je tam akumulirane na tone in tone plastike v obliki mikroplastičnih delcev.

Delegati so ob koncu 11-dnevnega zasedanja podpisnic konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami sprejeli načrt za zaščito dodatnih 54 vrst morskih psov. S to potezo bi lahko drastično zmanjšali donosno trgovino s plavutmi morskih psov.

Svetu grozi popolna izguba arktičnega ledu poleti, svarijo znanstveniki v novem poročilu. Dramatično izginotje ledenih plošč bo povzročilo katastrofalen dvig morske gladine, ki bo ogrožal svetovna mesta, opozarjajo znanstveniki. V Egiptu so na COP27 zbrani svetovni voditelji, ki razpravljajo o tem, kako rešiti svet pred posledicami podnebnih sprememb.

Vsi pridelki so uničeni in vse ribe so izginile. Edina pot do vasi je bila poplavljena, voda pa je iz minute v minuto naraščala, opisuje 38-letna Asiyah. Vedela je, da bo, kot številni pred njo, sčasoma morala zapustiti svoj dom na severni obali Jave. Pred dvema letoma je, potem ko se je v sebi več mesecev borila z odločitvijo, možu povedala, da želi pobegniti pred grozečimi poplavami. Pripravila sta prtljago in poplavljajoči se vasi, v kateri sta povila dva otroka, pomahala v slovo.

Zakisanost oceanov je pereč okoljski problem, ki je v glavnem posledica kurjenja fosilnih goriv. Zakisanost negativno vpliva na nekatere morske organizme, zaradi česar so ogrožene celotne prehranjevalne verige, gospodarstvo in ljudje po vsem svetu. Ta proces v Arktičnem oceanu poteka štirikrat hitreje kot zakisanje drugih oceanov, ugotavlja nova študija. Znanstveniki so osupli nad hitrostjo procesa, ki bi lahko imel hude posledice za tamkajšnji ekosistem.

Številna srednjeameriška jezera, oceani in plaže se danes dušijo pod plastičnimi odpadki. Jezero Suchitlan v Salvadorju je zdaj prekrito z debelo odejo raznobarvnih plastičnih odpadkov, podobna umazana usoda je doletela nekatere nekoč rajske karibske plaže Hondurasa. Ne gre le za okoljsko katastrofo, ampak ima takšna usoda jezer in oceanov tudi velik vpliv na lokalno prebivalstvo, ki jim vode predstavljajo tako vir dohodka in vir preživetja.

Na plaži v avstralskem Novem Južnem Walesu so mimoidoči naleteli na srce parajoč prizor. Na kopno je naplavilo poginulo želvo velikanko oziroma orjaško usnjačo. Oblasti menijo, da bi lahko bila smrt ogrožene vrste želve posledica močnega deževja, ki so ga povzročile podnebne spremembe. Zaradi tega je namreč v ocean naplavilo še več plastičnih odpadkov, ki jih lahko želve zamenjajo za hrano.

Plaže, ki so s svojim zlatim peskom privabljale turiste, so se po nesreči ladje, ki je maja 2021 povzročila okoljsko onesnaženje, obarvale v črno. Razsežnosti lanske okoljske katastrofe so kljub posredovanju pristojnih služb vidne še danes. Na nekoč rajskih plažah so ostali porušeni ekosistemi, ekološka škoda je velika. Globoko pod pesek so se ujele plastične granule oziroma peleti, ki predstavljajo smrtonosno past za tamkajšnja živa bitja.

Koralni grebeni v zahodnem Indijskem oceanu imajo zaradi posledic podnebnih sprememb, predvsem globalnega segrevanja, in prelova v naslednjih 50. letih visoko tveganje, da izumrejo. Koralni grebeni od Sejšelov do Južne Afrike bi lahko zaradi teh dejavnikov namreč do leta 2070 popolnoma propadli, se bojijo znanstveniki.

Zadnja leta se led v Arktičnem oceanu pospešeno tali. Zaradi podnebnih sprememb se začne taliti kar mesec dni prej kot leta 2012. Tja pa se zdaj selijo tudi kiti ubijalci, kažejo zadnje ugotovitve znanstvenikov. Podvodni snemalniki so zvoke ork posneli na mestih, kjer jih prej ni bilo. Taljenje ledu jim namreč omogoča, da svojemu plenu sledijo dlje, saj je te veličastne plenilce prej oviral zamrznjen ocean, v katerem so se težje prebijali. Ti premiki bi lahko negativno vplivali na občutljiv prehranski splet v Arktičnem oceanu, se bojijo znanstveniki.

Sistem za čiščenje plastičnih odpadkov iz morja se po uspešnem 12-tedenskem testiranju v Tihem oceanu vrača na obalo. Sistem 002, kot so ga poimenovali, je iz oceana potegnil več kot devet ton plastike. To je le začetek, ki nas navdaja z upanjem, da smo vendarle našli rešitev za čiščenje oceanov, pravijo v nizozemski neprofitni organizaciji The Ocean Cleanup.

Nedavne poplave v Nemčiji, Belgiji in drugod po Evropi so v ospredje političnih razprav znova postavile podnebno krizo. Pred hudimi poplavami in ekstremnimi vremenskimi pojavi sicer trepetajo v številnih krajih po svetu. Šest priobalnih mest pa je še posebej ogroženih zaradi ekstremnih poplav, ki postajajo že stalnica.

Mreže duhov, zavržene ribiške mreže, ki plavajo po svetovnih oceanih, so pereč okoljski problem. Smrtonosne pasti za živali in vir mikroplastike, ki ogroža celotno prehransko verigo. Na Tajskem so se nevladne organizacije zato lotile ambicioznega projekta, v katerem sodelujejo z lokalnimi ribiškimi skupnostmi, ki zdaj lovijo tovrstne mreže. Nekatere na koncu predelajo v zaščitno opremo proti covidu-19 ali kako drugače ponovno uporabijo.

Po novem ima naš planet tudi uradno pet oceanov in ne le štiri. Na svetovni dan oceanov so namreč znanstveniki Južni ocean ob Antarktiki uradno prepoznali kot peti svetovni ocean. Sicer pa letošnji svetovni dan poteka pod geslom "En ocean, eno podnebje, ena prihodnost", znanstveniki in okoljevarstveniki pa pozivajo k proaktivnemu pristopu k zaščiti svetovnih morij.

Sredi aprila je Japonska sporočila, da so potrdili načrt o postopnem izpustu več kot milijon ton odpadne vode iz jedrske elektrarne v Fukušimi. Znanstveniki pravijo, da večjega vpliva na okolje to ne bo imelo, a okoljevarstveniki ter številne sosednje države temu nasprotujejo. Zakaj načrt zbuja skrbi?

Na Zlarinu, slikovitem hrvaškem otočku, na katerem živi zgolj 200 ljudi, boste zaman iskali plastične kozarčke, vrečke ali slamice. Za njimi je prva turistična sezona brez plastike za enkratno uporabo. Čeprav so prizori teh izdelkov predvsem v turističnih krajih vsakdanji, so tu dokazali, da se lahko tudi drugače, da se lahko odpočije od plastike. Končni rezultat: ’prihranili’ so približno 162.000 plastičnih predmetov za enkratno uporabo.

Ljudje se pogosto bojijo morskih psov, a v resnici smo mi tisti, ki smo veliko bolj nevarni tem veličastnim bitjem. Z načinom življenja smo oceane onesnažili s plastiko, še posebej problematična je mikroplastika, ki je očem nevidna, a kot kažejo rezultati prvih raziskav izjemno nevarna. Med morskimi psi so tako zabeležili pojav raka in meningitisa, prvorojeni mladiči delfinov pogosto poginejo po rojstvu, saj od matere prejmejo smrtonosno dozo onesnaževal, ki se vežejo na mikroplastične delce in nalagajo v materinem telesu.

Okoljevarstveniki so v 25-dnevni čistilni akciji iz Tihega oceana med Havaji in Kalifornijo s pomočjo satelitov in dronov odstranili več kot 40 ton odpadkov, večinoma plastičnih. Te bodo zdaj reciklirali, znova uporabili pri umetniških delih, nekaj pa odpeljali v sežigalnico. A zavedajo se, da je to le kaplja v morje.

Prebivalci Sejšelov so se odločili, da imajo dovolj tega, da njihovi rajski otoki postajajo smetišče. Zavihali so rokave in organizirali čiščenje plaž. Naporom za čistejše okolje so se pridružili tudi hoteli, lokali in restavracije, ki gostom ne bodo več ponujali slamic. 

Medtem ko plastične vrečke in slamice že počasi izginjajo iz uporabe, saj je s temi izdelki onesnažen že skoraj vsak kotiček našega planeta, pa za zdaj tudi okoljevarstveni aktivisti pogosto spregledajo še eno vrsto plastike, ki onesnažuje okolje. To so cigaretni ogorki, ki so eden najštevilčnejših odpadkov na svetu.

Mednarodna ekipa znanstvenikov, ki je zasidrana ob obali Rta Horn na skrajnem jugu Čila, je odkrila novo vrsto kita ubijalca. Kit, ki so ga poimenovali "tip D", ima drugačno obliko telesa, bolj okroglo glavo ter manjše in ožje oznake okoli očes.

Plastenke Ecover, ki so v 50 odstotkih izdelane iz v ocean odvržene plastike, predstavljajo začetne korake v borbi proti velikemu okoljskemu problemu. Vsako leto v morja in oceane odvržemo več kot osem milijonov ton plastike. Če bo šlo tako naprej, bo teža odvržene plastike do leta 2050 presegla težo vseh rib, ki plavajo v oceanih.

Led na Grenlandiji se tali hitreje kot pričakovano, razkriva nova študija. Od leta 2003 se je hitrost izginjanja ledu povečala kar za štirikrat. Z globalnim segrevanjem izginjajo vedno večje količine ledu, kar pa prispeva k dvigu morske gladine.