obseg

Znanstveniki so zaskrbljeni nad dogajanjem na Antarktiki. Poleg rekordnega taljenja ledu nova študija kaže, da bi lahko taljenje ledene plošče Antarktike povečalo vulkansko aktivnost pod površjem. To pa ni dobra novica. Kot opozarjajo, bi ta proces lahko ustvaril počasno povratno zanko: taljenje ledu povzroči več vulkanskih izbruhov, ki nato proizvajajo toploto, ki še pospešuje taljenje ledu.

Mednarodna kolesarska štafeta za podnebno pravičnost je uspešno prečkala Slovenijo in svojo pot nadaljuje čez Italijo in naprej do zaključka v Braziliji. Zaradi dolžine poti ter števila udeležencev je to tudi uraden poskus za Guinnessovo knjigo rekordov.

Evropa se še vedno kuha pod vročinsko kupolo. Ekstremna vročina, ki je že junija ukleščila staro celino, je simptom podnebne krize, opozarjajo strokovnjaki. Ti opozarjajo, da so v nebo vzpenjajoče se temperature postale nova norma. Svet se bo moral naučiti živeti z vročinskimi valovi, ki bodo v prihodnje še bolj pogosti in intenzivni, so ta teden opozorili v Svetovni meteorološki organizaciji (WMO).

Svetovna organizacija za varstvo narave WWF opozarja, da je nujno treba zaščititi sredozemske travnike z morsko travo pred škodo, ki jo povzroča sidranje plovil. Samo lani je bilo zaradi sidranja plovil namreč neposredno kar prizadetih 50.000 hektarjev morske trave pozejdonka. Ta pa je izrednega pomena, saj travniki te morske cvetnice delujejo kot orožje proti podnebni krizi.

Kakšno hrano imate najraje? Ali preden uživate v jedi, pomislite, od kod so sestavine prišle in kako so bile pridelane? Raziskave kažejo na pomembnost ekološke pridelave hrane, ki je kakovostnejša in z manj pesticidi, bogatejša z antioksidanti. Kljub temu pa je ponudba ekoloških izdelkov v trgovinah omejena, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Sloveniji. V Sloveniji se število ekoloških kmetij sicer nekoliko povečuje.

V prestolnici lahko na nekaterih delih že opazimo invazivno tujerodno hrastovo čipkarko, ki se je lani razpasla po skoraj celi državi. So njeno prisotnost opazili tudi pristojni? Pri delu na terenu posamezne osebke hrastovih čipkark že lahko opazimo, bolj množičen pojav pa pričakujemo v prihodnjih tednih, ko se bodo hrasti dokončno olistali, pojasnjujejo na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Je pa pričakovati podobno množičen pojav kot lani, ocenjujejo. Trenutno ni poznanih metod, s katerimi bi se znebili tega škodljivca.

Španci na območju Galicije imajo dovolj smradu in onesnaževanja okolice. Prebivalci na območju A Limnia se namreč bojijo piti onesnaženo vodo iz lokalnih vodnjakov ali odpirati okna, saj njihove domove preplavi smrad iz bližnjih živinorejskih obratov. Zaradi intenzivne prašičereje so zdaj sprožili sodni postopek proti oblastem. Trdijo, da je, zaradi onesnaženja, ki je posledica desetletij industrijske prašičereje, življenje v njihovi skupnosti postalo nemogoče in da je celo ogroženo njihovo zdravje. To je prvič, da bo sodišče v Evropi obravnavalo primer vpliva intenzivne živinoreje na vodne vire in na človekove pravice.

Ledeniki, naravni zalogovniki vode, se vztrajno krčijo. Masa ledu je lani tretje leto zapored nazadovala v vseh ledeniških regijah po svetu, je ob prvem svetovnem dnevu ledenikov objavila Svetovna meteorološka organizacija. Leto 2024 je bilo tako po nazadovanju ledenikov četrto najslabše, odkar se zbirajo podatki. V WMO so ob tem opozorili na posledice nazadovanja ledenikov za življenje na Zemlji. V zadnjih 50 letih smo izgubili ledeno ploščo v velikosti Nemčije.

Indijski novinar se je povzpel na vrh gore smeti v Delhiju. Nagnusen smrad, oteženo dihanje, strupen okus, opisuje počutje ob osvojitvi umazane gore. S tem je želel pritegniti pozornost na enega najbolj umazanih okoljskih problemov v državi. Največja gora smeti v Indiji namreč počasi, a vztrajno zastruplja okoliške prebivalce. Strupi, ki odtekajo iz nagrmadenih odpadkov, v telesa prebivalcev vstopajo skozi zrak in vodo in tako slabijo njihov imunski sistem.

Dnevni globalni obseg morskega ledu se je februarja znižal na rekordno nizko raven. Skupni obseg ledu okoli severnega in južnega tečaja je v začetku februarja dosegel nov dnevni minimum, je sporočila služba EU za podnebne spremembe C3S Copernicus.

Arktika po novem oddaja več ogljika, kot ga absorbira, je sporočila ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Zakaj je do tega prišlo in kaj to pomeni za globalne vremenske vzorce in lokalne ekosisteme?

Fotograf Christian Åslund je postal priča podnebnih sprememb. V svoj objektiv je na isti lokaciji najprej poustvaril ikonične fotografije izpred približno sto let, potem pa je po 20 letih znova ujel pretresljive prizore pospešenega taljenja ledu. Njegove fotografije prikazujejo neverjeten obseg umika polarnega ledu na Arktiki. Serija fotografij je postala živ dokaz podnebnih sprememb, ki povzročajo pospešeno taljenje ledenikov.

Tuji mediji ugibajo o tem, ali bi lahko Evropo letos zaradi pričakovane La Niñe doletela hujša zima, kot smo je vajeni v zadnjih letih. Naš hišni prognostik pojasnjuje, da so v Evropi vplivi La Nine precej manj izraziti kot v drugih delih sveta. Kljub temu lahko La Niña povzroči hladnejše in bolj snežne zime v severni Evropi, zlasti v Skandinaviji in Veliki Britaniji, medtem ko je južni del Evrope v zimskih mesecih bolj nagnjen k sušnim in toplejšim razmeram. V srednji Evropi, kamor sodi tudi Slovenija, se lahko med La Niño prepletata oba vremenska vzorca. Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da smo imeli v preteklosti v času La Niñe tako razmeroma tople kot mrzle zime, nekatere so bile radodarnejše s snegom, druge manj, spomni.

Radenska Adriatic je septembra sprožila novo kampanjo za obnovo gozdov na Krasu ter potrošnike pozvala, naj se ji pridružijo. K pogozdovanju, ki ga po ogroženih regijah izvajajo že peto leto, pa tokrat vabijo tudi druga podjetja.

Afrika je še vedno v kripljih hude suše. Posledično na območjih, kjer že tako vlada pomanjkanje, ni več hrane. Zimbabve in Namibija sta tako sprejela odločitev, da bodo pobili na stotine slonov, da bi nahranili prestradane prebivalce južnoafriških držav, ki se soočajo s peklensko sušo.

Evropo je zajel val energetskih skupnosti. Te pa še zdaleč niso le za hipije, ampak se številne lotevajo resnih projektov velikega obsega. V Belgiji bo organizacija energetskih skupnosti sodelovala pri projektu prvih vetrnih elektrarn na morju v državi do leta 2025. "Ne govorimo o nekaj sončnih panelih, govorimo o vetrnih elektrarnah na morju, ki bi lahko napajale več deset tisoč gospodinjstev," pripoveduje sogovornik Chris Vrettos. Energetske skupnosti vidi kot šole demokracije: "Ne želimo si več modela preteklosti, ko sta proizvodnjo električne energije nadzirali le eno ali dve podjetji."

Pred 100 leti se je s podpisom pogodbe rodil Alpski varstveni park. Nastanek predhodnika Triglavskega narodnega parka predstavlja najpomembnejši mejnik v slovenskem naravovarstvu, poudarjajo v Triglavskem narodnem parku. To je jubilej celotnega slovenskega naravovarstva in vseh Slovencev oziroma prebivalcev naše države, pravijo.

EU je sprejela prelomni zakon o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Podjetja bodo morala v skladu z direktivo v svoji verigi dejavnosti zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in okoljskih obveznosti. S tem je uzakonila svojo zavezo za zaščito ljudi in planeta, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. In kljub temu, da ima zakon številne pomanjkljivosti, okoljevarstveniki izpostavljajo, da je to jasno sporočilo podjetjem, da Evropa ne bo več dopuščala ustvarjanja dobička na račun ljudi in planeta.

Taljenje polarnega ledu morda upočasnjuje vrtenje Zemlje in s tem moti uveljavljen način merjenja časa, opozarjajo znanstveniki. Ker se zemlja zato vrti nekoliko hitreje, bomo morali okoli leta 2029 preskočiti dodajanje prestopne sekunde, a če ne bi bilo podnebnih sprememb, bi ta sprememba nastopila že okoli leta 2026. Taljenje ledu na Grenlandiji in Antarktiki naj bi namreč upočasnilo vrtenje Zemlje, ker se je spremenila točka, kjer je koncentrirana masa našega planeta.

Veliki koralni greben v Avstraliji je znova prizadelo množično beljenje koral. Gre že za peti takšen dogodek v osmih letih, svarijo znanstveniki. Kot poudarjajo, se greben dobesedno kuha in pozivajo k odločnemu ukrepanju. Znanstveniki pravijo, da je še prezgodaj napovedovati obseg škode. Kot ocenjujejo, se bo greben, če se bodo razmere normalizirale, obnovil kot že večkrat v zgodovini.

Površina morskega ledu okoli Antarktike se je tri leta zapored zmanjšala na manj kot 2 milijona kvadratnih kilometrov. Znanstveniki svarijo, da je to zaskrbljujoče, saj je morski led znova dosegel alarmantno nizko raven.

Februarja bodo Parižani odšli na referendum. Odločali bodo o tem, ali bodo morali vozniki terencev za uro parkiranja precej globlje seči v žep. Kot kaže ena izmed raziskav javnega mnenja, prebivalci mesta zelo podpirajo novi ukrep, ki bi obremenil lastnike vozil, ki močno obremenjujejo okolje in so tudi nevarnejši za vožnjo.

Podnebne spremembe bi lahko dramatično zmanjšale življenje v najglobljih delih naših oceanov, ki jih še doseže sončna svetloba, opozarjajo znanstveniki. Globalno segrevanje bi lahko povzročilo, da se bo življenje v tako imenovanem 'območju somraka' do konca stoletja zmanjšalo za kar 40 odstotkov, kažejo nove raziskave. A to območje opravlja ključno okoljsko funkcijo, saj deluje kot ponor ogljika.

Za sladkimi grižljaji v ustih topeče se čokolade se skriva več temnih plati. Priljubljenost čokolade pa terja tudi okoljski davek. Svetovna trgovina s čokolado, vredna več kot bilijon evrov na leto, je namreč razlog za obsežno krčenje gozdov v Slonokoščeni obali in Gani, opozarjajo raziskovalci.

Kaj se znajde v vaših nakupovalnih košaricah? Ugotovitve kažejo, da je idealna izbira na naših krožnikih ekološki izdelek, ki je v celoti iz Slovenije. A kot ugotavljajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, je ekološke ponudbe v slovenskih supermarketih, kjer nakupuje največji delež ljudi, še vedno zelo malo. Ugotovili so, da je ekološka ponudba v povprečju predstavljala 15 odstotkov vse ponudbe, le tretjina pa je bila tudi slovenska. Kje so razlogi, da slovenski ekološki izdelki slovenskim kupcem niso bolj na dosegu roke?

825 udeležencev nacionalne pobude Polni zagona kolesarimo v službo je vsakodnevno vožnjo z avtomobilom zamenjalo za kolo in se tako zagnalo v nov dan z manj stresa in več energije. Prekolesarili so kar 116.150 km, kar je skoraj trikraten obseg ekvatorja in prihranili 18 ton CO2, kolikor jih v enem letu absorbira 365 odraslih dreves.

Se, ko se usedete za volan svojega avtomobila, vprašate, ali bi lahko pot opravili drugače? Na kakšen planetu in lastnemu zdravju, ki nima cene, bolj prijazen način? Poznate dejanske stroške motoriziranega prometa – na primer od stroška gradnje prostorsko potratne infrastrukture do stroškov nesreč, onesnaževanja in podnebnih sprememb?

Invazivne vrste, ki uničujejo pridelke, pustošijo gozdove, širijo bolezni in uničujejo ekosisteme, se vse hitreje širijo po svetu, človeštvu pa jih ne uspe zajeziti, v najnovejšem poročilu opozarjajo Združeni narodi (ZN). Nezmožnost zajezitve tujerodnih vrst nas letno stane vsaj 400 milijonov dolarjev v škodah in izgubljenem dobičku, so izračunali.

Do konca stoletja bo zaradi podnebnih sprememb več kot 90 odstotkov kolonij cesarskih pingvinov izginilo. Znanstveniki so en tak primer množičnega pogina opazovali konec leta 2022, ko se je na Antarktiki ledena ploskev z več tisoč mladiči pingvinov odlomila in stalila, še preden so dobili vodoodporno perje, potrebno za plavanje.

Kot ugotavljajo raziskovalci, je v ZDA onesnaženi vodi s kemikalijami PFAS težko ubežati. Podatki ameriške Agencije za varstvo okolja (EPA) kažejo, da imajo številne skupnosti po ZDA pitno vodo, v kateri so izmerili nevarne ravni PFAS. Po vladnih podatkih bi lahko tako skoraj polovica ameriške vode, ki priteče iz pipe, vsebovala očem skrite strupene večne kemikalije, znane kot PFAS.

To poletje so zaznamovali številni vremenski rekordi, med njimi tudi(pre)visoka temperatura oceanov. Nekatera območja v okolici otočja Florida Keys so letos denimo izpostavljena dvakrat večji toplotni obremenitvi, kot je to običajno za ta letni čas. To pa povzroča odmiranje koral, ki so ga letos zabeležili hitreje kot kadar koli doslej, besede znanstvenikov iz Nacionalne uprave za oceane in atmosfero povzema AP. Napovedujejo, da bo pojav verjetno zelo kmalu prizadel karibsko otočje in se razširil na globalno raven. Ocenili so, da je letošnji obseg beljenja brez primere.

Podjetja in posameznike, ki onesnažujejo britanske reke in druge ekosisteme, lahko po novem doletijo globe v neomejeni višini, je sporočila britanska vlada. Trenutna omejitev denarnih kazni bo torej odpravljena, je ob široki podpori javnosti odločila vlada.

Društvo za sonaraven razvoj Focus in Zveza potrošnikov Slovenija opozarjata na to, da se v skodelici kave, ki si jo privoščite vsako jutro, velikokrat skriva 'posekan gozd'. Pridelava kave je s trajnostnega vidika namreč velik problem, opozarjajo in pojasnjujejo, da vpliva tako na krčenje gozdov kot na prebivalce teh območij. Pridelava kave je eden izmed petih najpomembnejših vzrokov za krčenje gozdov v Latinski Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji. V nekaterih državah, kot je Etiopija, je proizvodnja kave odgovorna za do 60 odstotkov krčenja gozdov.

Medijska hiša POP TV se je že pred časom kot največji ustvarjalec televizijske produkcije v Sloveniji zavezala k trajnostnemu delovanju. Vsako leto povečujemo obseg oddaj in serij, ki jih vključujemo v organizacijo Albert. Ta zelo pozorno spremlja vsako produkcijo in na podlagi rezultatov podeljuje zelene certifikate. Letos se prvič v projekt trajnostnega delovanja vključujemo vsi zaposleni. V sklopu evropskega zelenega tedna smo pripravili tematske dneve, ki jih namenjamo najbolj perečim okoljskim temam, hrani, energiji, transportu, odpadkom, modi.

Evropske države bodo do leta 2030 ob prizadevanjih ustvariti energetsko učinkovito in trajnostno prihodnost morale najti dodatnih 167 milijard evrov letno. Čeprav investicije v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri tem predstavljajo izjemno pomemben delež, večina ponudnikov energetskih storitev poroča, da je težko ali zelo težko pridobiti primerne vire financiranja.

Kljub napredku v nekaterih državah članicah EU pri zmanjševanju uporabe pesticidov ti še vedno predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi in okolje, ugotavlja novo poročilo Evropske agencije za okolje. Da bi to spremenili, je treba storiti veliko več, pozivajo. Cilji EU o ničelnem onesnaževanju predvidevajo, da bi do leta 2030 kar za polovico zmanjšali uporabo kemikalij in nevarnih pesticidov, so spomnili. Izpostavljenost pesticidom je povezana z vrsto resnih kroničnih bolezni, kot so rak, bolezni srca, dihal in nevrološke bolezni ter zaostanki v razvoju pri otrocih.

Kmete z Ljubljanskega barja je v zadnjih dneh razburila informacija o strožjem režimu kmetovanja, ki jih predvideva nov program upravljanja območij Natura 2000. Opozarjajo, da so bili izključeni iz procesa priprave programa, kar pa na ministrstvu za naravne vire zavračajo. Obenem mirijo, da javna razprava o predlaganih spremembah še ni zaključena.

Zadnjo soboto v marcu državljani sveta za eno uro ugasnejo luči in s tem osvetlijo pereče okoljske probleme: podnebno krizo in izgubo biotske raznovrstnosti. Svetovna organizacija za varstvo narave WWF že šestnajsto leto zapored vabi vse prebivalce sveta, mesta, podjetja in ustanove, da se pridružijo največji svetovni okoljski pobudi – Ura za Zemljo (Earth Hour).

V Keniji iz držav EU vsako leto obleži za kar 37 milijonov kosov plastičnih oblačil hitre mode, kaže nova raziskava.Takšni plastični modni odpadki so večinoma preveč umazani ali preveč uničeni, da bi se jih lahko ponovno uporabilo, in povzročajo resne zdravstvene ter okoljske probleme za ranljive skupnosti države, v kateri pristanejo. Nizka kakovost izvoženih oblačil, ki na koncu pristanejo v Keniji, namreč pomeni, da takoj končajo na odlagališčih ali pa jih zažigajo, da grejejo vodo, kuhajo in se ogrevajo. Ne gre za trgovanje z rabljenimi oblačili, ampak je to v resnici skrita trgovina s plastičnimi odpadki, trdijo okoljevarstvene organizacije.

"To je zgodovinski dan in znak, da lahko v razdeljenem svetu zaščita narave in okolja premaga geopolitiko," je potem, ko je skoraj 200 držav privolilo v zakonsko obvezujočo pogodbo za zaščito morskega življenja v mednarodnih vodah, optimistična Laura Meller, vodja kampanje za oceane pri organizaciji Greenpeace Nordic. Pohvalila je države podpisnice, ker so "opustile razlike in sprejele pogodbo, ki bo svetu omogočila zaščito oceanov, utrditev naše odpornosti na podnebne spremembe in zaščito življenj in preživetja milijard ljudi".

Zaključuje se čiščenje najbolj onesnažene jame v Sloveniji. Kot ocenjujejo raziskovalci, je onesnaženih okoli 20 odstotkov slovenskih jam. In naši umazani grehi so prežeča okoljska in tudi zdravstvena tveganja. Odlagališča odpadkov namreč prispevajo k nižji kakovosti pitne vode. Nevarni odpadki v začasno tesni embalaži pa velikokrat predstavljajo potencialno nevarnost, ki se lahko sproži v prihodnosti, opozarja dr. Prelovšek iz Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.

Morski led na Antarktiki je dosegel novo rekordno nizko raven. Znaša 1,91 milijona kvadratnih kilometrov, kar je najmanj, odkar so obseg ledu v poznih 70. letih prejšnjega stoletja pričeli meriti s sateliti. Znanstveniki pravijo, da manjšanje obsega ledu ne moremo pripisati samo podnebnim spremembam.

Raziskovalci Univerze Adelaide so ugotovili, da potrošniki, ki si privoščijo priljubljen 'fish and chips' oziroma 'ribo in krompirček', v Avstraliji nevede jedo celo ogrožene in uvožene vrste morskega psa. Kot ugotavljajo, je izredno zaskrbljujoče, da je sestava jedi v večini prodajaln s priljubljenimi 'fish and chips' jedmi povsem neprimerno označena.

Čebelarsko skupnost je navdušilo prvo cepivo za čebele, ki naj bi bilo novo orožje v boju proti t. i.ameriški gnilobi, ki ji pogovorno rečejo kar čebelja kuga. Ameriške oblasti so začetek januarja prvo cepivo na svetu za medonosne čebele tudi odobrile, kar je vzbudilo upanje med čebelarji. Tuji mediji so o odkritju poročali kot o pomembnem preboju. Za kakšno odkritje gre in ali je navdušenje upravičeno?

Nova raziskava razkriva zaskrbljujoč obseg izgubljene ribiške opreme v svetovnih oceanih. Izgubljene mreže, vrvice in trnki leta ogrožajo živali, ko lebdijo v oceanu, se potopijo na morsko dno ali jih naplavi na obalo. Kot kažejo rezultati najobsežnejše raziskave na to temo doslej, se v oceanih vsako leto izgubi toliko t. i. mrež duhov, da bi, če bi jih razprostrli, lahko 18-krat obkrožili Zemljo.

Evropski revizorji so pozvali k utrjevanju glavnih prioritet v proračunu EU. Evropska komisija mora po mnenju evropskega računskega sodišča bolje vključiti glavne prioritete politike EU v okvir smotrnosti, zlasti za enakost spolov, digitalni prehod in cilje trajnostnega razvoja. "Hkrati mora v svojem pristopu upoštevati stroške in izvedljivost," je poudaril član računskega sodišča Francois-Roger Cazala.

Norveška se v boj proti onesnaženju in podnebni krizi podaja s trajnostnim javnim prometom. V Oslu bodo po ulicah v roku treh let vozili le še električni avtobusi. Kot računajo, bodo tako prvi na svetu uvedli povsem električen javni transport. Norveška prestolnica upa, da bo ta cilj dosegla do konca leta 2023 kot del svojega načrta, da do leta 2030 postane prvo mesto na svetu povsem brez emisij.

Uhajanje plina iz Severnega toka je tudi veliko podnebno tveganje, opozarjajo strokovnjaki. Zemeljski plin, ki uhaja iz plinovoda, je skoraj v celoti sestavljen iz metana, ki je za ogljikovim dioksidom drugi največji povzročitelj podnebnih sprememb. Metan pa je toplogredni plin, ki je 'kriv' za skoraj tretjino porasta globalne povprečne temperature od začetka industrijske revolucije. Prve ocene kažejo, da se je doslej sprostila tolikšna količina emisij, kot jo v letu dni povzroči 1,3 milijona avtomobilov.

Številni prebivalci Londona, Barcelone, Varšave, Bruslja in Pariza menijo, da bi avtomobili morali biti prepovedani en dan v tednu in verjamejo, da bi tako izboljšali zrak, ki ga dihajo. Vse večji obseg cestnega prometa na evropskih cestah je v zadnjih dveh desetletjih povečal izpuste toplogrednih plinov iz tega sektorja. Evropska agencija za okolje poudarja, da bo moral cestni promet na poti v trajnost prestaviti v višjo prestavo.

V naslednjih letih bo vlada v okviru zelenega energetskega prehoda le za ustrezno nadgradnjo elektrodistribucijskega omrežja morala zagotoviti vsaj 4,2 milijarde evrov. Šele to bo omogočilo vključevanje vse bolj razpršenih virov energije, denimo malih sončnih elektrarn, manjših hidroelektrarn in morda še kakšne vetrne elektrarne. Posledično se bodo dvignile investicije in tudi dajatve. Stroka si je enotna - zeleni prehod bo najdražji projekt v zgodovini samostojne Slovenije.

Sneg v Alpah se hitro umika, nadomešča pa ga rastlinje, izpostavljajo švicarski raziskovalci. Gre za vidno posledico podnebnih sprememb, ki jo je mogoče opazovati iz vesolja. "Razsežnost sprememb se je v Alpah izkazala za izjemno veliko," je izsledke raziskave komentirala vodja raziskovalne ekipe Sabine Rumpf.

Vse večji obseg cestnega prometa na evropskih cestah je v zadnjih dveh desetletjih povečal izpuste toplogrednih plinov iz tega sektorja. Evropska agencija za okolje poudarja, da bo moral cestni promet na poti v trajnost prestaviti v višjo prestavo.

Vsako minuto v svetovne oceane prispe za tovornjak plastičnih odpadkov, zaradi katerih po izračunih znanstvenikov vsako leto pogine vsaj 100.000 morskih živali. Da bi zmanjšali količino plastike, ki pristane v oceanih, so pri organizaciji Global Plastic Watch razvili novo orodje, ki s pomočjo satelitskih posnetkov in umetne inteligence locira odlagališča plastičnih odpadkov in določi njihovo oddaljenost od vodnih poti. Tako imajo oblasti informacijo o tem, katera odlagališča so kritična in predstavljajo še posebej veliko tveganje za okolje. EU je sicer med največjimi izvozniki plastičnih odpadkov, ki se znajdejo na prav takšnih odlagališčih tretjega sveta. Med desetimi največjimi izvozniki plastike je šest članic EU, med njimi tudi Slovenija, je pisalo v poročilu okoljevarstvene agencije EIA iz leta 2020.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak bi moral z občinami Logatec, Cerknica in Postojna podpisati sporazum o ustanovitvi širšega Notranjskega regijskega parka, a ga je na koncu podpisal le s prvima dvema. Postojnski župan je namreč na samem dogodku presenetil z odločitvijo, da sporazuma ne bo podpisal.

Francoska letalska družba Air France je začela potnikom zaračunavati od enega do 12 evrov dodatka za trajnostno letalsko gorivo. Hkrati jim bo omogočila dodatne prostovoljne prispevke, s katerimi bodo lahko zmanjšali svoj ogljični odtis. Na določenih progah bo enako prakso uvedel tudi njen nizozemski partner KLM.

Kot opozarjajo v društvu Morigenos, Sredozemsko morje ni varen dom za vse vrste kitov in delfinov. Mednarodna zveza za varstvo narave je objavila najnovejše ocene stanja ohranjenosti vrst kitov in delfinov v Sredozemskem morju. In vse razen dveh vrst kitov in delfinov v Sredozemlju so bile uvrščene v eno od kategorij ogroženosti na Rdečem seznamu, štiri populacije pa so opredeljene celo kot kritično ogrožene.

Po izbiranju med 32 predlogi sta naziv drevo leta 2021 v prestolnici in posebna medalja letos pripadla kavkaškemu krilatemu oreškarju, ki se bohoti na križišču Linhartove, Knobleharjeve in Fabianijeve ulice. Poimenovali so ga kar "obglavljeni bežigrajski borec", saj je kljub nepravilnemu vzdrževanju v preteklosti uspešno prerasel poškodbe, ki so nastale zaradi nepravilne nege.

Strokovnjaki svarijo, da hitra stopnja taljenja ledenikov v poletnem času močno presega njihovo okrevanje v zimskih mesecih. Primer je islandski ledenik Vatnajökull, ki se zaradi podnebnih sprememb tali hitreje, kot se lahko obnavlja, opozarjajo raziskovalci, ki so analizirali posnetke, kajti ujeli so osupljivo hitrost taljenja ledu tretjega največjega ledenika na Islandiji.

Medtem ko se pripravljamo na prehod na električno mobilnost, gredo avtomobilski proizvajalci še korak naprej. Ti namreč v prihodnosti stavijo tudi na vozila na vodikov pogon. Gre za vozila z električnim motorjem in napravo, ki med vožnjo iz vodika proizvaja energijo. Takšna vožnja je povsem brez emisij CO2, stranski produkt je zgolj voda. Prednost pogona na vodikove gorivne celice je predvsem povečan doseg, tudi ob večjih obremenitvah, ter kratek čas polnjenja.

Svetovna zdravstvena organizacija je objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka. Strožje smernice sporočajo, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v trenutni zakonodaji. Da onesnaženost zraka v večini evropskih držav ostaja pereča težava, pa je s svežimi podatki v teh dneh opozorila Evropska agencija za okolje.