obnova gozdov

Radenska Adriatic je septembra sprožila novo kampanjo za obnovo gozdov na Krasu ter potrošnike pozvala, naj se ji pridružijo. K pogozdovanju, ki ga po ogroženih regijah izvajajo že peto leto, pa tokrat vabijo tudi druga podjetja.

Zavod za gozdove Slovenije je po decembrski poskusni setvi semenskih kroglic z droni tokrat tovrstno obnovo gozdov preizkusil na Boču v občini Poljčane. Setev semenskih kroglic s semeni lipe, topokrpega in poljskega javorja ter jelke je omogočilo podjetje Telemach Slovenija. S tem se zagotavlja obnova tudi na težko dostopnih območjih gozdov, poškodovanih v naravnih ujmah, s setvijo semen avtohtonih drevesnih vrst in spodbuja naravna pestrost, poudarjajo.

Rekordno število prostovoljcev se je podalo v slovenske gozdove in poskrbelo za pomladitev in obnovo zelenih biserov. Vseslovenska akcija sajenja mladih dreves je potekala na Kočevskem v bližini vasi Onek, v Lovrencu na Pohorju, ob Bohinjskem jezeru, v Velenju in na Predmeji v Trnovskem gozdu. Privabila je udeležence vseh generacij, ki so med seboj sodelovali in v sproščenem vzdušju posadili okoli 10.000 dreves.

To soboto bodo prostovoljci po Sloveniji združili moči in zavihali rokave. V akciji sajenja dreves Pomladimo gozdove bodo posadili okoli 10.000 sadik 114 različnih drevesnih vrst. Pridruži se jim lahko vsak in tako prispeva k obnovi poškodovanih gozdov in ohranitvi zelenih gozdov za prihodnje generacije.

Poslanci so sprejeli novo zakonodajo EU o obnovi narave, ki bo prispevala k obnovi degradiranih ekosistemov v kopenskih in morskih habitatih držav članic. "Danes je za Evropo poseben dan, saj zaznamuje premik od zaščite in varstva narave do njene obnove," je eden izmed odzivov na to prelomno odločitev. Živeti v neokrnjeni naravi je pravica vseh evropskih državljanov, pa poudarjajo v stranki Vesna.

V letu dni, ko Ukrajina bije bitko za obstoj, so izstrelki terjali tudi (pre)večkrat nevidno žrtev: ukrajinsko naravo. Na tisoče poginulih delfinov, nevarnost jedrske katastrofe, številna razlitja nafte v morje, znižanje vodostajev, gozdni požari ... To je le nekaj primerov okoljskega opustošenja, ki ga je zahtevala vojna v Ukrajini. Posledice uničenja okolja med vojno pa bodo nevarnosti zdravju ljudi predstavljala še dolgo po tem, ko bo odjeknil zadnji strel.

Reka Mura je marca 2020 končno dočakala začetek revitalizacije, največjo na in ob reki Muri do sedaj. Jeseni so že začeli z aktivnostmi na terenu. V zadnjih sto letih je panonska lepotica zaradi človeških posegov in vremenskih sprememb namreč postala slabše domovanje za številne rastlinske in živalske vrste. Prvi rezultati 4,6-milijonskega projekta bodo vidni kot povečanje življenjske pestrosti v izkopanih mlakah, obnovljenih mrtvicah in rečnih rokavih, kar bo ugodno vplivalo na stanje dvoživk, vodnih hroščev, kačjih pastirjev in obvodne vegetacije. Z vodo napolnjeni rečni rokavi bodo napajali poplavni gozd, zaradi širitev posameznih delov rečne struge pa bodo začela nastajati nova prodišča. Na obnovljenih mokrotnih travnikih se bo povečala rastlinska pestrost, kar bo ugodno vplivalo na stanje metuljev, hroščev in ptic.

Danes obeležujemo mednarodni dan gozdov, ki letos poteka z geslom Učimo se z gozdovi – gozd je modrost!. Gozdovi nudijo in dolgoročno ohranjajo čist zrak, tla in vodo, igrajo pa tudi ključno vlogo pri reševanju največjih izzivov, s katerimi se soočamo danes – podnebnimi spremembami, odpravljanjem lakote in ustvarjanjem trajnostnih skupnosti.