nizozemska

Si radi privoščite morsko hrano? Pa ste pri tem pozorni, za kakšno se odločite? Izbira rib na jedilniku namreč ni le vprašanje okusa, temveč tudi ohranjanja morskih ekosistemov. Naše odločitve glede vrste rib, ki jih uživamo, imajo lahko pomembne posledice za zdravje morja in ribje populacije. Preverite nekaj trajnostnih nasvetov, kako uživati v okusu morja in hkrati pripomoči, da bodo v njem še dolgo plavale ribe in ostali morski sadeži.

Podnebne spremembe grozijo tudi, da bodo povsem spremenile jedilnike s specialitetami. Poročali smo že, da imajo številna vina, pa kava in kakav negotovo prihodnost. A ta grozi tudi številnim priljubljenim gurmanskim poslasticam. Seznam delikates, ki lahko sčasoma izginejo iz krožnikov, se vedno daljša.

Startup v Švici je dobil zeleno luč za pilotni projekt t.i. solarne železnice. Razvili so odstranljiv sistem za namestitev sončnih kolektorjev na železniške tire. Po dolgih zamudah bodo pilotni fotovoltaični sistem naslednjo pomlad končno preizkusili na eni izmed prog.

Ob mednarodnem dnevu elektronskih odpadkov zaskrbljujoča statistika. Skoraj četrtina odsluženih elektronskih odpadkov konča med mešanimi odpadki, pri čemer izgubimo baker, zlato in druge plemenite kovine v vrednosti milijard evrov. Za ponazoritev: samo v letu 2022 je bilo zavrženih 844 milijonov e-cigaret, ki so vsebovale dovolj litija za pogon 15.000 električnih avtomobilov. Evropska gospodinjstva pa hranijo približno 700 milijonov neuporabljenih ali nedelujočih mobilnih telefonov – v povprečju več kot dva na gospodinjstvo. Strokovnjaki zato pozivajo: Prenehajte odlagati elektronske odpadke med mešane odpadke in jih kopičiti doma po predalih.

Združeni narodi in Svetovna meteorološka organizacija sta izdala novo poročilo o naraščajočem dvigu morske gladine, ki ga pospešuje segrevanje Zemlje ter taljenje ledenih plošč in ledenikov, poroča AP. Predstavnik Združenih narodov Antonio Guterres je poročilo pospremil z besedami, da gori še en rdeč alarm, ki nas neumorno poziva, da rešimo naša morja in oceane.

Ponudba direktnih železniških povezav med evropskimi mesti je slaba, svari nevladna organizacija Greenpeace. Vlaki bi lahko ob obstoječi infrastrukturi povezovali kar trikrat več destinacij. Poudarjajo, da so zato za potnike veliko bolj privlačni letalski prevozi, ki pa neprimerljivo bolj obremenjujejo okolje.

Italijanske Firence so se odločile, da bodo kolesarjenje v službo spodbujale na privlačen način. Vsem, ki se na delo odpravijo s poganjanjem pedal, bodo plačali. Vzpostavili so tudi sistem, s katerim bi odkrivali morebitne goljufe.

Nizozemski kmetje se soočajo s posledicami ekstremnih vremenskih razmer, ki vplivajo na velikost in obliko pridelkov. A so našli rešitev: s pomočjo množičnega financiranja prodajajo 'nepopolne' pridelke in izdelke iz njih.

Kaj lahko stori država, kaj lokalna uprava in kaj delodajalci v prid spodbujanja trajnostnih oblik mobilnosti, predvsem kolesarjenja, so se spraševali udeleženci 3. Nacionalne kolesarske konference, ki jo je organiziralo ministrstvo za okolje. Ljudje se za trajnostni transport odločajo, če jim to omogoča infrastruktura, so se strinjali.

Prebivalci majhnega mesteca na jugovzhodu Nizozemske so vložili tožbo proti pridelovalcu cvetja. Ta namreč namerava nekaj metrov od njihovih hiš zasaditi polje lilij. Na prvi pogled se zdi takšna tožba absurdna, a razlog za nasprotovanje lokalne skupnosti je povsem ekološki ...

Le sedem držav na svetu se je lahko v letu 2023 pohvalilo z zrakom, ki zadovoljuje smernice kakovosti zraka WHO. Svetovno poročilo o kakovosti zraka je preučilo zrak v 134 državah. Ugotovitve pa so zaskrbljujoče. Znanstveniki so onesnaženje zraka označili za globalno zdravstveno katastrofo. Najmanj onesnažen zrak v skladu s smernicami WHO imajo v Avstraliji, Estoniji, na Finskem, Grenadi na Karibih, Islandiji, Mauritiusu in Novi Zelandiji. Slovenija je obarvana rumeno, kar pomeni, da onesnaževala v zraku do trikrat presegajo priporočene vrednosti.

Če bi francoska ekipa na evropsko prvenstvo v nogometu potovala z vlakom namesto z letalom, bi svoje izpuste CO2 zmanjšala za 98 odstotkov, opozarja 15 evropskih nevladnih organizacij. Nogometne ekipe pozivajo, naj se na evropsko prvenstvo v nogometu odpravijo na trajnostne načine in s tem pokažejo pozitivni zgled ostalim.

Na tone starega kemičnega orožja iz prve in druge svetovne vojne, izrabljeni radioaktivni odpadki, ostanki jedrskih nesreč ... Vse to se nahaja v globokem morju in na morskem dnu. Na dnu najglobljega poznanega dela svetovnih oceanov, v Marijanskem jarku, so znanstveniki našli tudi plastične vrečke in konzerve, v tam živečih rakcih pa sledi večnih kemikalij. To kaže, da je plastika, ki jo vidimo plavati na površju, praktično le vrh ledene gore onesnaženosti naših oceanov.

Evropa je odprla nova stran v zgodovini in napovedala oster boj okoljskim kriminalcem. Evropski poslanci so sprejeli razširjen seznam kaznivih dejanj proti okolju in strožje sankcije. Ta zajema tudi nezakonito trgovino z lesom, izčrpavanje vodnih virov in dejanja, kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaženje zraka, vode in tal, ki vodijo v uničenje ekosistema in so zato primerljivi z ekocidom. Okoljskim kriminalcem po novem grozi do deset let zaporne kazni.

Morje je dobesedno odplavilo mestece v mehiškem zalivu El Bosque. Tam je še pred dvema letoma živelo več kot 700 ljudi, zdaj pa je ostala le še peščica prebivalcev. Da je bila nekoč tukaj tesno povezana skupnost, pričajo le še ostanki. Zgodba El Bosqua v prihodnosti še zdaleč ne bo osamljen primer. Kot svari IPCC, se bo, če nam ne uspe ustaviti globalnega segrevanja, v resni nevarnosti znašlo deset odstotkov svetovnega prebivalstva, nizko ležeče skupnosti in celotne države bi lahko za vedno izginile.

V Rotterdamu je par dobil na prvi pogled nenavadno idejo. Odločila sta se, da bosta odprla prvo plavajočo kmetijo na svetu, ki hkrati deluje kot sončna elektrarna. To vidita kot odgovor na podnebne spremembe in način, kako zagotoviti lokalno hrano za vedno bolj naseljeno mesto tudi tam, kjer ni dovolj kmetijskih površin. Trenutno na vodi 'gojita' govedo, kmalu pa bosta odprla novo poslopje za vertikalno gojenje zelenjave.

Bi vozniško dovoljenje zamenjali za brezplačen javni prevoz? To je možno v nekaterih mestih v Nemčiji. Nemčija namreč preizkuša številne inovativne načine, da bi zmanjšala število avtomobilov na cestah. Mednarodna okoljska organizacija Greenpeace sicer poziva vlade, naj uvedejo cenovno ugodne podnebne vozovnice za ves javni prevoz. Evropsko komisijo pa poziva, naj to omogoči in v prihodnosti uvede enotne podnebne vozovnice za vso Evropo.

V zadnjih 300 letih je bila uničena polovica mokrišč v Evropi, ZDA in na Kitajskem, pri čemer so nekatera območja – vključno z Združenim kraljestvom, Irsko in Nemčijo – izgubila več kot 75 odstotkov mokrišč, poroča Guardian. Kot so ocenili raziskovalci, je skupno na globalni ravni izginilo območje v velikosti Indije.

Nizozemsko podjetje je analiziralo zasebne lete v Evropi. Nebo nad staro celino je namreč lani preletelo kar 64 odstotkov več zasebnih letal, za katera Greenepeace opozarja, da so popolnoma nesmiselna, hkrati pa povzročajo osupljivo onesnaženje planeta. Ugotovili so, da je daleč največ letal poletelo z Velike Britanije, najbolj priljubljena linija pa je bila med prestolnicama Velike Britanije in Francije. Kljub temu, da je Slovenija na repu lestvice, je število zasebnih poletov in emisij, proizvedenih s tega naslova, strmo poraslo, opozarjajo pri Greenpeaceu Slovenija.

Kje v Evropi je najbolj učinkovit in najmanj učinkovit javni prevoz? Na to vprašanje v novem poročilu odgovarja organizacija Greenpeace. Kot ugotavljajo, je najbolj učinkovit javni prevoz na voljo v Luksemburgu, najmanj pa v Bolgariji. Slovenija se je uvrstila na 14. mesto od 30. držav.

Morska gladina se je med letoma 1900 in 2018 dvignila za 15 do 25 centimetrov. Če se temperatura ozračja dvigne za več kot dve stopinji, bi to lahko imelo katastrofalne posledice. Pospešeno dviganje gladine morij in oceanov ogroža številne nizko ležeče skupnosti, pod vodo bi se lahko znašle celotne države. To pa bi privedlo do množičnega izseljevanja celotnega prebivalstva v bibličnih razsežnostih, je opozoril generalni sekretar ZN Gutteres.

Novica, da so na krožnikih evropskih potrošnikov zdaj dovoljeni izdelki iz čričkove moke, je poskrbela za nekaj razburjenja med potrošniki. Pri tem so se namreč pojavili tudi številni pomisleki o varnosti in transparentnosti dodajanja takšnih pripravkov v predpripravljena živila, ki se znajdejo na policah trgovin. Na Zvezi potrošnikov Slovenije mirijo, da trditve, ki krožijo po družbenih omrežjih, da žuželk v živilih ne bo treba označevati, nikakor ne držijo.

V EU je bilo letos nameščenih za rekordnih 41,4 gigavata sončnih elektrarn, kar je 47 odstotkov več kot lani, v poročilu ugotavlja združenje Solarpower Europe. Kot so sporočili, je največ elektrarn namestila Nemčija, sledili sta Španija in Poljska. Skupna moč vseh sončnih elektrarn v EU se je letos povečala za četrtino na 208,9 gigavata.

Nova raziskava razkriva lestvico držav z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami v Evropi. Visoko mesto si je prislužila Slovenija, ki je pristala na 'trajnostnih stopničkah' kot tretja država z najbolj trajnostnimi nakupovalnimi navadami. Prvo mesto je zasedla Finska, najslabše pa se je odrezala Malta.

Manj kot polovica vprašanih v svetovni anketi meni, da podnebne spremembe predstavljajo "zelo resno grožnjo", je razkrila raziskava, ki navaja, da se je lani zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb zmanjšala po vsem svetu. Pri brezbrižnosti najbolj izstopa največja onesnaževalka – Kitajska, nasploh pa so ugotovili, da so regije, ki se soočajo z največjimi ekološkimi grožnjami, zaradi podnebnih sprememb najmanj zaskrbljene.

Številna srednjeameriška jezera, oceani in plaže se danes dušijo pod plastičnimi odpadki. Jezero Suchitlan v Salvadorju je zdaj prekrito z debelo odejo raznobarvnih plastičnih odpadkov, podobna umazana usoda je doletela nekatere nekoč rajske karibske plaže Hondurasa. Ne gre le za okoljsko katastrofo, ampak ima takšna usoda jezer in oceanov tudi velik vpliv na lokalno prebivalstvo, ki jim vode predstavljajo tako vir dohodka in vir preživetja.

Nizozemski študenti so izdelali avtomobil, ki, medtem ko nabira kilometre, zajema in skladišči ogljik. Gre za prvi korak, inovacija bi v prihodnosti potrebovala izboljšave, a kot ocenjujejo študentje, ki so sodelovali pri izdelavi, je to pot k trajnostni prihodnosti.

Ste se v službo ali v trgovino odpeljali s svojim jeklenim konjičkom? Navidez nepomembna odločitev lahko človeštvo pripelje do velikih rezultatov. Kot so izračunali znanstveniki, bi lahko, če bi vsi opravili toliko kratkih vsakodnevnih poti kot Nizozemci, na letni ravni prihranili kar okoli 700 milijonov ton emisij. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni. Slovenci sicer največ kolesarimo v prostem času. Leta 2021 smo prebivalci Slovenije opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kažejo podatki statističnega urada.

Vlada je v načrt razvojnih programov 2022-2025, ki opredeljuje projekte za proračunsko financiranje, uvrstila spodbude občanom za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb. Za ta namen bo v tem in prihodnjem letu skupaj rezerviranih šest milijonov evrov, so po seji vladnih odborov sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Več tisoč kmetov se je s traktorji zbralo v osrednjem delu Nizozemske, kjer so protestirali proti dolgoročnim vladnim načrtom za zmanjšanje izpustov dušikovega oksida, ki bi lahko vodili v zmanjšanje števila glav živine za skoraj tretjino.

Najstnica iz Kalifornije, ki ji je uspelo ustaviti vrtanje nafte, nigerijski odvetnik, ki je izboril pravico za skupnosti, ki so jim okoljsko sporne prakse korporacij pridobivanja nafte povsem uničile zdravje in okolje, Ekvadorca, ki sta zemljo svojih prednikov zaščitila pred rudarjenjem zlata in ubranila deževni gozd – to je le nekaj okoljevarstvenikov, ki so prejemniki letošnje tako imenovane ’Zelene Nobelove nagrade’, prestižne okoljske nagrade Goldman. Sedem neustavljivih okoljevarstvenikov s sedmimi različnimi zelenimi zgodbami, ki imajo skupni imenovalec: požrtvovalnost, pogum in vero v boljši svet.

V EU so izpusti toplogrednih plinov v tretjem četrtletju leta 2021 skupaj znašali 881 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar je blizu ravnem iz časov pred izbruhom pandemije covida-19. Slovenija je zabeležila največji upad izpustov, na letni ravni so se zmanjšali za 2,6 odstotka, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.

220 vrst ptic, vidra, bober, avtohtona sladkovodna želva, ki jo v Sloveniji še redko najdemo. Vse to so današnji prebivalci bazenov nekdanje tovarne sladkorja v Ormožu. Ormoške lagune, ki zdaj kipijo od življenja, dokazujejo, da industrija in naravovarstvo lahko sodelujeta.

Slovenija, Češka, Madžarska in Poljska so se med državami EU najslabše odrezale na lestvici indeksa uspešnosti v boju proti podnebnim spremembam 2022. Slovenija je v kategoriji izpustov toplogrednih plinov ocenjena z oceno 'zelo nizko', na področju obnovljivih virov energije in rabe energije z oceno 'nizko', na področju podnebne politike pa so bile naše ambicije ocenjene kot 'srednje', so sporočili iz Umanotere. Medtem skrbijo neambiciozne nacionalne zaveze za zmanjšanje emisij CO2, ki so jih države predstavile na podnebni konferenci v Glasgowu, ki ne bodo dovolj za dosego cilja 1,5 stopinje. Trenutni načrti blaženja podnebnih sprememb svet postavljajo na pot k segrevanju ozračja za 2,7 stopinje Celzija do konca stoletja, ugotavljajo Združeni narodi.

Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) napoveduje, da bi lahko katastrofalne poplave, ki smo jim bili v Evropi priča to poletje, postale  ne le dogodek, ki se zgodi enkrat na sto let, ampak kar letni pojav. Poleg tega naj bi gladina morja narasla za 84 centimetrov do konca tega stoletja, pa še to pod pogojem, da nam uspe doseči cilje Pariškega podnebnega sporazuma. Trenutno kaže, da je ta scenarij težko dosegljiv. Nizozemska je država, ki ima več desetletij dolgo tradicijo veličastne visokotehnološke protipoplavne zaščite in nadzorovanja poplav. Pred podnebno konferenco v Glasgowu so predstavili, kako se tam soočajo s podnebnimi spremembami in kaj se lahko v teh časih od njih naučijo druge države?

Britanski časnik The Times je med 12 izjemnih trajnostnih destinacij uvrstil tudi Slovenijo oziroma Julijske Alpe. Na seznamu destinacij, ki so prijazne do našega planeta, so se naši kraji znašli ob boku s Skandinavijo, Kanado, Butanom in Nizozemsko.

Skoraj 410 milijonov ljudi bi lahko bilo do leta 2100 ogroženih zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo dvig gladine morja. Najbolj ogrožena in najranljivejša so območja v tropih, svarijo znanstveniki. Zaradi podnebnih sprememb se gladina morja dviga, pogostejše in hujše nevihte pa povečujejo možnost poplav na obalnih območjih. Občutno zvišanje gladine morja bi lahko imelo za svet uničujoče posledice, saj bi okrepilo uničevalno moč neviht, obalne regije, v katerih domuje na stotine milijonov ljudi, pa izpostavilo ponavljajočim se resnim poplavam.

V Amsterdamu testirajo samovozeča električna plovila, ki so jih poimenovali "roboats" oziroma robotske ladje. Na rečnih kanalih nizozemske prestolnice jih nameravajo uporabljati za različne naloge, od pobiranja smeti do prevoza potnikov.

Industrijski ribolov je danes na vrhuncu, saj se prekomerno lovi kar 93 odstotkov ribjih staležev. Če bomo nadaljevali z istimi praksami tudi v prihodnje, kmalu ne bo več rib v naših morjih, brez dohodka za preživetje pa bo ostalo na milijone ljudi v državah v razvoju. Kako lahko potrošniki pripomorejo k rešitvi rib v naših morjih?

Pred nami je desetletje korenitih sprememb na področju energetike. Prihodnost je namreč v izkoriščanju obnovljivih virov energije, samooskrbi, v pametnem upravljanju energije in v radikalnem zmanjšanju našega ogljičnega odtisa. Tisti segment družbe, ki lahko tako s kapitalom kot z razvojem novih tehnologij in poslovnih modelov, prispeva velik košček v mozaik sprememb na tem področju, je zagotovo gospodarstvo. Tega se zelo dobro zavedajo v družbi GEN-I, ki je z vstopom v leto 2019 postala vodilni promotor zelene preobrazbe pri nas. Niso namreč le pripravljeni na spremembe, ampak jih želijo tudi sami aktivno krojiti. Želijo z zgledom razbijati mite, nam potrdi predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob.

Na Nizozemskem so odprli največjo farmo insektov v Evropi, s katero želijo zagotavljati trajnostni vir beljakovin. Žuželke so namreč bogate z beljakovinami in drugimi hranili, zato jih nameravajo uporabljati kot krmo za živali, še posebej ribe in perutnino. Projekt je v celoti naravnan trajnostno, saj bodo insekte hranili z rastlinskimi odpadki.

Bi večkrat sedli na kolo, če bi v zameno za to, poleg vseh koristi kolesarjenja za telo in okolje, dobili še davčno olajšavo, brezplačno kolo ali vstopnice za kino? Ker je promet eden od najhujših onesnaževalcev okolja in zraka, se številna mesta poleg vse strožje zakonodaje za industrijo obračajo tudi k spodbujanju ljudi k bolj trajnostnim in zelenim načinom potovanja.

Eden od načinov, da poskrbimo za boljši planet, je kolesarjenje. Hkrati poskrbimo tudi za svoje telo, pa še denarnica nam bo hvaležna. Marsikaj se lahko naučimo od največjega kolesarskega naroda na svetu - Nizozemcev, ki so tokrat poskrbeli še za en presežek. V Utrechtu so namreč odprli garažno hišo za kolesarje, ki bo do konca 2018 sprejela kar 12.500 koles.