nas

Ekstremna vročina postaja vse večji javnozdravstveni problem, ki presega vpliv naravnih katastrof, kot so poplave, potresi in orkani skupaj. Študija Swiss Re opozarja na naraščajoče število smrtnih žrtev in negativne posledice na infrastrukturo, gospodarstvo ter zdravstveni sistem.

Dagnje oziroma klapavice so školjke, ki se v našem okolju najpogosteje znajdejo na krožnikih. Že od nekdaj so prisotne v naši prehrani, so lahko dostopne, okusne in polne hranljivih snovi. Gojijo jih tako v slovenskem kot hrvaškem morju. A kot opozarjajo na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo, tem školjkam v Sredozemlju grozi nevarnost. V zadnjih letih smo priča vse pogostejšim pojavom množičnega pogina školjk v Jadranu in širše v Sredozemlju, opozarjajo.

Intenzivni vročinski valovi terjajo vedno več smrtnih žrtev. Po svetu, pa tudi v Evropi, je davek vročine vedno večji. Kako vročina vpliva na naše zdravje in zakaj je lahko smrtno nevarna?

V Postojni po novem živi tudi mali Nemo. Z odprtjem izobraževalnega centra Neotropica smo namreč tudi v Sloveniji dobili prvi pravi tropski koralni greben, k nam se je "preselil" tudi del Amazonskega deževnega gozda s tropsko reko, v kateri med drugim prebiva "dinozavrska riba". Namen centra je ljudem približati "pljuča sveta" in tropske ekosisteme ter opozoriti na dejstvo, da so ti zaradi človeškega delovanja vse bolj ogroženi.

Invazivne tujerodne vrste predstavljajo resno grožnjo naši naravi, saj izpodrivajo domače rastline in živali. Prostovoljci so se ponovno lotili njihovega odstranjevanja po vsej državi. S tem, da na vrtove ne sadimo tujerodnih vrst, z zavedanjem problematike in skupnim delovanjem lahko pripomoremo k ohranjanju naše edinstvene biotske raznovrstnosti.

Morski konjički. Ta skrivnostna in očarljiva bitja so vedno bolj ogrožena zaradi krivolovcev in nezakonite trgovine z divjimi živalmi. Ta je po zadnjih ocenah vredna okoli 20 milijard evrov. Številne morske konjičke pa predvsem zato, ker so cenjeni v tradicionalni kitajski medicini, čaka tragična usoda.

"Kot veliki družini s petimi otroki nam je zelo pomembno, da se lahko ceneje oskrbimo tudi z ekološko hrano," pripoveduje Mateja. S svojima hčerkama se je zato udeležila soobiranja sibirskih borovnic v Savinjski dolini. Sooskrbovalnica Desetinka združuje kmete, ki potrebujejo pomoč pri obiranju, in obiralce, ki si želijo ugodneje do domače pridelane hrane. Obiralcu v zameno za pomoč kmetu ostane desetina pridelka, ki ga je obral. Tako so zadovoljni vsi. Obiralcem je pomembno tudi to, da spoznajo pridelovalca in da se prepričajo, od kje je hrana, ki jo bodo zaužili.

Imate svojo stekleničko za večkratno uporabo ali še vedno na vsakem koraku kupujete plastenke? Slovenija ponuja kar 1563 pitnikov vode, kjer si lahko natočite vodo. Tako pa naredite nekaj dobrega za okolje, svoje zdravje, precej pa prizanesete svoji denarnici.

Otroci iz vrtcev in osnovnih šol ter srednješolci so v okviru projekta Hrana ni za tjavendan količine odpadne hrane letos v povprečju zmanjšali za 30 odstotkov, najuspešnejši tudi za 85 odstotkov. V projektu, ki ga izvajata program Ekošola in trgovsko podjetje Lidl Slovenija, sta sodelovali 302 ustanovi, kar je največ doslej.

Kakšno hrano imate najraje? Ali preden uživate v jedi, pomislite, od kod so sestavine prišle in kako so bile pridelane? Raziskave kažejo na pomembnost ekološke pridelave hrane, ki je kakovostnejša in z manj pesticidi, bogatejša z antioksidanti. Kljub temu pa je ponudba ekoloških izdelkov v trgovinah omejena, ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Sloveniji. V Sloveniji se število ekoloških kmetij sicer nekoliko povečuje.

Ali predmete kdaj odnesete na popravilo, ali takoj odhitite po nov izdelek? Ekologi brez meja ugotavljajo, da Slovenci na popravilo največkrat odnesemo oblačila in obutev, popraviti pa odpeljemo tudi prevozna sredstva. Popravil se Slovenci radi lotijo kar sami – največkrat sami popravljamo oblačila, pohištvo in dodatke za dom. Veliko razlogov je, zakaj je aparat bolje popraviti in mu podaljšati življenje, kot pa kupiti novega, poudarjajo pri družbi Zeos.

Kako zagotoviti bolj trajnostno ogrevanje? Če si pri nas skupnostne zadruge za daljinsko ogrevanje še težko predstavljamo, primera iz Danske in Francije kažeta, kako je možno tudi sistem daljinskega ogrevanja narediti skupnosten in okolju prijazen. Takšen, ki omogoča tudi prihranek energije in denarja.

Ste se danes v službo odpravili s kolesom? Kljub temu, da smo Slovenci kolesarski narod, se po vsakodnevnih obveznostih še vedno premalokrat odpravimo na dveh kolesih. To lahko pripišemo tudi ponekod pomanjkljivi kolesarski infrastrukturi. Problematična je tudi pregovorno zelena prestolnica, ki se duši v izpušnih plinih zaradi zastojev in gostega prometa. Ljubljana po številu kolesarjev zaostaja za primerljivo velikimi mesti iz Nizozemske, Belgije, Danske, Švedske, poudarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži.

Doselitev 18 risov, 30 potomcev. Sveži geni, v slovenskih Dinaridih pa zdaj živi približno dvakrat več risov kot ob začetku enega izmed najbolj odmevnih primerov dobre prakse v Sloveniji, Life Lynx. Risom v Dinaridih je zaradi sokrvja grozilo izumrtje. Več let smo spremljali rise, ki so jih spustili v slovenske gozdove, in se veselili njihovih korakov v svobodi. Projekt je danes celo nominiran za prestižno nagrado. Preverili smo, ali se moramo za populacijo risa v Sloveniji še bati ali si lahko oddahnemo.

Se še spomnite, da je bilo vetrobransko okno nekoč polno žuželk, ki so kazile pogled na cesto? Tega se večinoma spominjajo starejši, saj danes tega pojava praktično ni več, ker je žuželk bistveno manj kot nekoč. To je zaskrbljujoče, upad pa beležijo tudi druge rastlinske in živalske vrste, opozarjajo znanstveniki. Ob svetovnem dnevu biodiverzitete opozarjamo na pomembnost in ogroženost biotske pestrosti našega planeta - naravnega bogastva brez katerega človeštvo ne more preživeti.

Na svetu obstaja okoli 60 vrst morskih trav, samo štiri vrste pa izvorno uspevajo v Evropi – in prav vse najdemo tudi v slovenskem morju. Med najbolj posebnimi je t. i. pozejdonka, ki je marsikje v Sredozemskem morju že izginila, pri nas pa se je ohranila na kilometer dolgem in 50 metrov širokem pasu od Žusterne proti Izoli. Ob manjši zaplati pri Gradežu, naj bi bilo to tudi edino rastišče pozejdonke v Tržaškem zalivu. Morski travniki so na splošno pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja ter so pomemben habitat za številne organizme, zato jim nekateri rečejo kar "vrtec za morske živali". Žal pa imajo kopalci do morske trave pogosto negativen odnos, ogrožajo pa jo tudi odpadki, ki prekrivajo morsko dno.

Kamere so ujele ganljiv prizor. V srbskem naselju Kotlujevac, območje je ujelo hudo neurje, je padala za jajce debela toča. Moč narave je prizadela tudi gnezdo štorklje z novorojenimi mladiči. Mama štorklja je takoj odreagirala in s svojimi perutmi zaščitila svoje mladiče. Lokalni mediji so štorkljo poimenovali 'mama Pogum'..

Zelišča, korenje, solata, blitva, različne zelenjave, maline in jagode ... Vse to uspeva na mobilnih vrtičkih mladih vrtnarjev. Malčki iz vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica so se že pri rosnih letih navdušili nad vrtnarjenjem. Tako že obvladajo osnove vrtnarjenja, prav tako pa so pridobili znanje o različnih vrstah rastlin in njihovem razvoju. Projekt jih je tudi učil skrbi za okolje in trajnostnega ravnanja z viri. Udeležba v projektu pa je otroke spodbudila tudi, da se povežejo s starimi starši, kar je okrepilo medgeneracijske vezi. Največ pa je vreden nasmeh na njihovih obrazih, ko uživajo v sadovih lastnega truda.

Pokojni papež Frančišek je velik pečat pustil tudi s svojimi prizadevanji za okolje. Najbolj glasno je govoril z dejanji: živel je skromno, kuhal si je sam, uporabljal je javni prevoz in električni papamobil. Kot je opozarjal, je uničevanje okolja greh. Človeštvo je posvaril pred škodljivimi posledicami lahkomiselnega ravnanja z našim planetom. Pred več kot 10 leti je papež Frančišek posvaril, da so podnebne spremembe velik neuspeh človeške morale.

Pod turkiznimi vodami svetovnih oceanov se skrivajo žalostne podobe. Grebeni, ki so nekoč spominjali na pisane podvodne deževne gozdove, so opustošeni. Beljenje koral oziroma t.i. deževnih podvodnih gozdov je zajelo kar 84 % oceanskih grebenov. Gre za najbolj intenziven pojav beljenja koral v zgodovini doslej, opozarjajo znanstveniki. 'Če ne ustavimo segrevanja, bo naša generacija priča izumrtju Velikega koralnega grebena,' so pesimistični.

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

Obeležujemo dan Zemlje, v tem mesecu pa smo žal zabeležili tudi veliko bolj neslaven dan. Dan ekološkega dolga Slovenije, ki smo ga letos obeležili že 8. aprila, pomeni, da smo na ta dan porabili že vse naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Od tega trenutka naprej prebivalci Slovenije živimo v ekološkem dolgu, kar ima resne posledice za našo prihodnost. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako lahko z vsakdanjimi dejanji znižamo svoj ekološki odtis in živimo bolj trajnostno.

Znanstveniki so znova navdušeni. Kar sto let po odkritju vrste je ekipi odprave raziskovalne ladje Schmidt Ocean Institute Falkor prvič doslej uspelo posneti živega ogromnega lignja v njegovem okolju v vodah ob Južnih Sandwichevih otokih. Gre za prvi potrjeni posnetek te 'pošasti' iz globin, ki buri domišljijo. Kamera je ujela mladička, so sporočili.

Načrtovanih izklopov električne energije po svetu je vse več. Gre za relativno novo idejo. Da bi preprečili velike gozdne požare na območjih, ki so nagnjena k suši in močnemu vetru, so elektro podjetja namreč začela preventivno izključevati elektriko. To so poimenovali javne varnostne zaustavitve električne energije in se jih predvsem v ZDA vse bolj poslužujejo, na primer v Teksasu, Novi Mehiki in Kaliforniji.

Dele Jadrana na Hrvaškem so preplavile dih jemajoče formacije nenavadnih bitij. Gre za želatinaste organizme imenovane salpovci, ki se klonirajo, kar jim omogoča eksponentno rast v populacijah v izredno kratkem času. Ustvarjajo kolonije, ki so lahko dolge več metrov. Morskih biologov pojav ne skrbi.

Zagotovo ste kakšno pomlad svoje oči razvajali s pogledom na velikonočnico, ki ima v Sloveniji prav poseben pomen. A ta ima tudi 'brate in sestre'. Sodi v skupino kosmatincev, ki imajo izredno dobro strategijo preživetja. A kljub temu bodo počasi izginile in sodijo med ogrožene. Te rastline poleg podnebnih sprememb namreč izgubljajo bolj ali s preoranimi ali preveč zapuščenimi površinami. Kot da ne bi znali več ohranjati mozaične krajine, ki so jo naši predniki tako s pridom znali izkoriščati, da so pridelali vso hrano doma, pa je bila tedaj rastlinska pestrost in pogostost vrst bistveno večja, izpostavlja dr. Jože Bavcon iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Z Anjo Bolčina iz Herpetološkega društva - Societas herpetologica slovenica smo pogovarjali o dvoživkah. Dvoživke so namreč med najbolj ogroženimi vretenčarskimi skupinami v svetovnem in evropskem merilu in enako je tudi pri nas... Habitati, kjer je prisotno veliko vrst in so njihove populacije številčne, predstavljajo dobro, zdravo in uravnoteženo okolje.

Daleč stran od naših oči, v globinah oceanov, leži naravno bogastvo, ki je, tako zagovorniki globokomorskega rudarjenja, nepogrešljivo za zeleni prehod. Večmilijardni plen v obliki dragocenih mineralov in kovin. Mednarodna podjetja se želijo v imenu zelene prihodnosti odpraviti na 'plenjenje' globokomorskega dna, a številne okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da bi pri tem uničili resničen zaklad – neokrnjenost ekosistema, ki nam zagotavlja življenje. Zaenkrat lahko dno le raziskujejo, v organizaciji Greenpeace pa se bojijo, da je to le začetek iztegovanja 'lovk' po plenu, s čimer bi kmalu opustošili svetovna morja.

Ekstremna vročina ima lahko večji vpliv na biološko staranje, kot nezdravi razvadi, kot sta kajenje in pitje alkohola, kažejo raziskave. Ker podnebne spremembe spodbujajo naraščajoče temperature po vsem svetu, nova študija opozarja, da bi ekstremna vročina lahko pospešila proces staranja pri starejših odraslih.

Izdatki za stroške prevoza gospodinjstva vedno bolj udarjajo po žepu. Kot ugotavljajo v novi študiji o prevozni revščini v Sloveniji, za gospodinjstva z nižjimi dohodki izdatki za prevoz pogosto predstavljajo več kot četrtino njihovega proračuna. Avtomobil je v Sloveniji v mnogih primerih nuja ali dobrina, ki ji gospodinjstva dajejo prednost pred drugimi izdatki. Razpršena poselitev in omejena mreža javnega prevoza prebivalce silita v odvisnost od osebnih vozil, ki so veliko finančno breme za gospodinjstva, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus.