naraščanje morske gladine

Koper in Izola bi znova postala otoka, morje v Sloveniji pa bi lahko poplavilo 1200 hektarjev površin. Od tega največ v okolici Sečovelj, pod vodo bi bile celotne soline in letališče. To bi se lahko, če bi se uresničil najbolj pesimističen podnebni scenarij, zgodilo do leta 2100. Nevarno je biti optimist, torej bodimo pesimisti in se pripravljajmo na slabše scenarije, svari Primož Banovec. Težko je opaziti nekaj, kar se trenutno premika s hitrostjo okoli pol centimetra na leto, a vedno pogostejše poplavljanje nižje ležečih delov obale je že tu, opozarja pred počasnim a vztrajnim naraščanjem morske gladine. Kakšne ukrepe moramo sprejeti, da preprečimo takšne scenarije?

Združeni narodi in Svetovna meteorološka organizacija sta izdala novo poročilo o naraščajočem dvigu morske gladine, ki ga pospešuje segrevanje Zemlje ter taljenje ledenih plošč in ledenikov, poroča AP. Predstavnik Združenih narodov Antonio Guterres je poročilo pospremil z besedami, da gori še en rdeč alarm, ki nas neumorno poziva, da rešimo naša morja in oceane.

"Klimatski modeli kažejo, da bo proti koncu stoletja v belgijskih katedralah v notranjosti poleti 50 stopinj Celzija. Sploh si ne moremo predstavljati, kaj to pomeni. To lahko pomeni konec turizma," o tem, kaj podnebne spremembe pomenijo za kulturno dediščino človeštva, pripoveduje prof. dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. To je le en primer. Podnebne spremembe grozijo vsem oblikam kulturne dediščine, pa naj gre za malo cerkev na vasi, bolnico Franja, muzej nacionalne pomembnosti ali tradicionalno obrt.

"Poplave so vedno pogostejše in trajajo vedno dlje," pripoveduje T. P. Murukesan, ki živi na otoku Vypin, ki se razprostira ob zahodni obali Indije. Kot se spominja, so bile zadnje poplave na tem območju tako visoke, da je voda segala do ramen njegovega vnuka: "Vsake poplave prinesejo visoko vodo in takrat se pač soočimo s tem." Naraščanje morske gladine in vedno bolj pogoste poplave silijo prebivalce indijskega otoka k selitvi v višje ležeče kraje. A Murukesan sili narave kljubuje s prav posebno misijo. Da bi svoj dom in skupnost zaščitil pred poplavami, sadi mangrove.

Luč sveta so ugledali posnetki, kako naj bi bilo videti plavajoče mesto v Južni Koreji, ki bi se lahko prilagajalo nihanju višine morske gladine. Razkrili so ga Združeni narodi v sodelovanju s podjetjem Oceanix, zraslo pa naj bi do leta 2025. To je le ena od možnih rešitev raziskovalcev za problem naraščanja morske gladine. Zaradi poplavljanja morja in erozije bi lahko v prihodnosti velik del svetovne populacije ostal brez doma.

Znanstveniki so pripravili grafične prikaze 180 lokacij po svetu, ki prikazujejo, kako bodo te videti, če se bo globalna svetovna temperatura glede na predindustrijsko dobo dvignila za 1,5 stopinje Celzija, za kar bomo morali drastično znižati emisije, ali če se temperatura dvigne za tri stopinje Celzija, če bomo nadaljevali po poti kot danes. Projekcija tako prikazuje Buckinghamsko palačo, Pentagon, Burdž Kalifo in druge znane svetovne lokacije, obdane z vodo. Po projekciji se lahko z drsnikom premikate levo in desno in tako jasno vidite razliko med dvema scenarijema.

"Nekoč je bila naša vas zeleni raj, porasel z riževimi polji. Zdaj pa je voda slana in drevesa so mrtva. Srce me boli, ko pomislim, da bom moral zapustiti svoj dom," pripoveduje Saber Saladas iz Bangladeša. On in njegova družina sta le peščica od več kot 800 milijonov ljudi na svetu, ki so ogroženi zaradi naraščajoče gladine morja in jim preti, da postanejo podnebni begunci.