mladi

Evropa se še vedno kuha pod vročinsko kupolo. Ekstremna vročina, ki je že junija ukleščila staro celino, je simptom podnebne krize, opozarjajo strokovnjaki. Ti opozarjajo, da so v nebo vzpenjajoče se temperature postale nova norma. Svet se bo moral naučiti živeti z vročinskimi valovi, ki bodo v prihodnje še bolj pogosti in intenzivni, so ta teden opozorili v Svetovni meteorološki organizaciji (WMO).

Ekstremna vročina postaja vse večji javnozdravstveni problem, ki presega vpliv naravnih katastrof, kot so poplave, potresi in orkani skupaj. Študija Swiss Re opozarja na naraščajoče število smrtnih žrtev in negativne posledice na infrastrukturo, gospodarstvo ter zdravstveni sistem.

Intenzivni vročinski valovi terjajo vedno več smrtnih žrtev. Po svetu, pa tudi v Evropi, je davek vročine vedno večji. Kako vročina vpliva na naše zdravje in zakaj je lahko smrtno nevarna?

Doselitev 18 risov, 30 potomcev. Sveži geni, v slovenskih Dinaridih pa zdaj živi približno dvakrat več risov kot ob začetku enega izmed najbolj odmevnih primerov dobre prakse v Sloveniji, Life Lynx. Risom v Dinaridih je zaradi sokrvja grozilo izumrtje. Več let smo spremljali rise, ki so jih spustili v slovenske gozdove, in se veselili njihovih korakov v svobodi. Projekt je danes celo nominiran za prestižno nagrado. Preverili smo, ali se moramo za populacijo risa v Sloveniji še bati ali si lahko oddahnemo.

Študentska prehrana trenutno podlega predvsem tržnim pritiskom, opozarjajo v mladinski organizaciji Iskra in okoljski organizaciji Focus. Študenti imajo pogosto plitke žepe in številne obveznosti, zaradi česar, kljub temu, da razmišljajo o trajnostni prehrani, te velikokrat ne uživajo. "Če želimo spodbujati kakovostno izobraževanje za bodoče strokovnjake, je treba nuditi tudi hrano, ki bo zdrava tako za njih kot tudi za okolje. To je ključnega pomena za kakovost življenja in odgovornost do sedanjih in prihodnjih generacij," poudarja Živa Kavka Gobbo iz Focusa.

Direktorica Inštituta za krožno gospodarstvo Circular Change Ladeja Godina Košir velja za neumorno glasnico krožnega gospodarstva. "Pogosto velja stereotipno mišljenje, da je nekaj, kar je trajnostno in krožno, manj vizualno privlačno, manj oblikovalsko dovršeno, da na nek način ne sme biti lepo. Pa temu ni tako," poudarja. Opozarja, da pozabljamo, da je hitra moda, ki zastruplja naše okolje, pravzaprav zelo mlada. Najcenejše je tisto, kar najdlje traja, torej oblačilo, ki ga z veseljem lahko nosimo več let, vzdržujemo, negujemo, uporabljamo, svetuje. In to podpre z lastnim zgledom. V svoji omari ima omejeno število oblačil in večkrat se z istim kosom pojavi na javnih nastopih. Ni treba, da smo vedno v nečem novem, drugačnem, poudarja.

Na Lopati pri Celju se je razbohotila tujerodna vrsta raka močvirski škarjar. Raki so prenašalci račje kuge, ki je za domorodne vrste rakov praviloma smrtna. Zgodba se je začela že leta 2018 z izpustom nekaj primerkov na bencinskem servisu, raki pa so se v tem času uspešno namnožili. Letos so po naključju tam namreč odkrili veliko število rakov. Zdaj se je aktiviral Zavod za ribištvo, a škoda je že narejena. Izlov rakov bo dolgotrajen, stroški visoki, poudarja strokovnjakinja na tem področju Jana Kus iz Zavoda Symbiosis. Medtem ko na ministrstvu zatrjujejo, da so izvedli številne ukrepe za njihovo odstranitev, Kusova opozarja, da ukrepanje ni bilo učinkovito. Od leta 2021 stanja na tej lokaciji namreč niso več spremljali.

Afrika je še vedno v kripljih hude suše. Posledično na območjih, kjer že tako vlada pomanjkanje, ni več hrane. Zimbabve in Namibija sta tako sprejela odločitev, da bodo pobili na stotine slonov, da bi nahranili prestradane prebivalce južnoafriških držav, ki se soočajo s peklensko sušo.

"Javnost se tega, da podnebna kriza vpliva na naše zdravje, večinoma še ne zaveda, vendar pa se tega vse bolj zavedamo zdravniki," opozarja nizozemski zdravnik, ki je svojo kariero posvetil vplivu okoljskih in podnebnih vzrokov na zdravje ljudi. Pripoveduje o novih boleznih, ki so doslej 'spale', nevarnosti ostankov farmacevtskih sredstev v vodi, izgubi biodiverzitete in s tem povezanih naravnih virov. Kateri pacienti bodo v prihodnosti zaradi podnebne krize pogostejši v čakalnicah zdravstvenih domov? Po svetu zaradi okoljskih in podnebnih vplivov vsake tri ure umre potniško letalo, polno otrok, mlajših od pet let, svari. Čeprav je delež žrtev v Evropi veliko manjši, ob takšnih številkah ne moremo ostati ravnodušni, poudarja.

Po najbolj črnem podnebnem scenariju bi lahko, če ne bomo uspešno uvajali ukrepov prilagajanja, vsako leto zaradi ekstremne vročine umrlo 90.000 Evropejcev. V dneh, ko živo srebro narašča, se sprašujemo, koliko smo pravzaprav ogroženi zaradi vročine. In odgovor ni pomirjujoč. Pri nas se večinoma tveganj, ki jih prinaša vročina za zdravje ljudi, še ne zavedamo dovolj, nismo še ozavestili, kako hude so lahko posledice. Ranljive skupine so seveda bolj ogrožene. Vendar pa pri hujših ekstremih lahko skrbi vse, nevarno je lahko še posebej, če višjo vročinsko obremenitev vzamemo, kot da se nam ne more nič zgoditi, ker smo npr. mladi in zdravi, in nismo pazljivi na našo izpostavljenost, svari Tjaša Pogačar iz Biotehniške fakultete.

Evropski teden trajnostne energije se osredotoča na spodbujanje razogljičenja Evrope z zelenimi tehnologijami in rešitvami v smeri "poštenega ter pravičnega zelenega prehoda za ljudi in podjetja". V okviru tedna bo v Bruslju potekala tudi tridnevna konferenca, med drugim s sodelovanjem mladih.

Da tehnologija ni nujno vedno zlo, dokazuje ekipa, ki je razvila aplikacijo PriHrani. Ta za boljši jutri skrbi tako, da uporabnike poveže z okusno hrano, ki bi bila sicer zavržena. Kupci pa hrano dobijo ceneje. Od predstavitve aplikacije opažajo naraščajoče zanimanje med uporabniki.

Južna in vzhodna Afrika sta še vedno v primežu ekstremne suše in vročinskih valov. Podnebna kriza je tako znova udarila po najbolj ranljivih. Kot opozarja Unicef, 45 milijonov otrok v regiji živi v večkratnih in pogosto prepletajočih se krizah, ki jih še poglabljajo podnebne spremembe, vključno z izbruhi kolere ter s podhranjenostjo, sušo in poplavami.

Predstavljajte si, da pridete v trgovino z oblačili. Ob nakupu vsakega kosa oblačila bi dobili zraven še njegovo zgodbo. Kdo ga je naredil? Koliko časa je oseba potrebovala za njegovo izdelavo? Iz katerega dela sveta je prišel in koliko časa je potoval na točno to trgovsko polico? Oblačila na naših izmenjevalnicah imajo še bolj zanimivo zgodbo.

Kmetje imajo kakovostno sonaravno pridelane pridelke, a premalo rok, da bi jim pomagale pridelke pobrati. Pobiralci pa si želijo zdrave hrane po dostopni ceni. Pobiranje pridelkov po navadi poteka v sproščenem vzdušju, med ljudmi v naravi se vzpostavi medsebojno zaupanje in druženje. Kmetje so veseli, da je pridelek pobran, pobiralci pa veseli, da so se oskrbeli s kakovostnimi pridelki po nižji ceni. To je koncept sooskrbovalnice Desetinka, ki se je začela pod okriljem Eko civilne iniciative Slovenija.

Pred desetimi leti se je skupina približno 20 mladih odločila, da bodo s skupnimi močmi očistili jezero v mestu Bogor, ki leži v zahodni Javi v Indoneziji. Še danes tako otroci in mladostniki veslajo proti kupom plavajočih smeti, ki jih poberejo in s kajaki prinesejo na kopno, kjer jih sortirajo. Njihova prizadevanja so morda kaplja v morje, a imajo vseeno vpliv na njihovo lokalno skupnost. A odpadki in upravljanje z njimi so resen ekološki problem v Indoneziji.

V največjem nacionalnem parku v Zimbabveju v zadnjih tednih prevladujejo grozoviti prizori. Zaradi suše je tam namreč poginilo že najmanj 100 slonov. Njihova trupla pa so žalosten pokazatelj vpliva podnebnih sprememb in vremenskega pojava El Nino.

Velenje bo na dan, ko po tradiciji otroke obišče prvi decembrski dobri mož, gostilo prav poseben dogodek, na katerem bodo opozarjali, da lahko z manjšo potrošnjo ustvarimo bogatejšo skupnost. VELEzmanjšarija, kot so poimenovali dogodek, bo priložnost, da dobite nekaj bolj trajnostnih idej za praznična darila in da se naučite kakšno bolj trajnostno spretnost. Podoben dogodek se bo v luči zmanjšanja naše potrošnje odvil tudi v Goriški knjižnici v Novi Gorici pod imenom GOzmanjšarija.

Zbiralniki ličink, rast v laboratoriju in v zaščitnih kletkah, dokler veliki leščur ne zraste toliko, da je manj ranljiv za pritiske plenilcev. Vse to so posebni ukrepi, s katerimi si na morski biološki postaji Piran prizadevajo za zaščito te kritično ogrožene vrste školjke. Tudi v Sloveniji je namreč doživela tragično usodo kot v Sredozemlju, ko so bile zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, zradirane celotne populacije te velike školjke.

Hitra moda prispeva skoraj 10 odstotkov globalnih emisij. Od leta 2000 je svetovna poraba oblačil narasla na približno 62 milijonov ton na leto in naj bi do leta 2030 dosegla že 102 milijona ton. Več kot 60 odstotkov vseh oblačil pa v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. Zato preden odvržete oblačilo v smeti, pomislite, ali bi lahko služilo še komu. Rabljena oblačila lahko podarite tudi številnim humanitarnim organizacijam, ki z njimi razveselijo svoje uporabnike. Sicer pa lahko vpliv tekstilne industrije zmanjšamo predvsem z manj novimi oblačili, recikliranjem in uporabo rabljenih oblačil.

Ob svetovnem dnevu okolja so v Centru ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah predstavili dva rabljena ladijska kontejnerja, ki so jih preuredili v bivalna objekta. Nastala sta v okviru dveletnega projekta za razvoj Studia krožnega gospodarstva, ki je financiran z norveškimi sredstvi. Namen Studia je sicer trajnostna arhitektura in gradnja z obnovljivimi materiali.

Medijska hiša POP TV se je že pred časom kot največji ustvarjalec televizijske produkcije v Sloveniji zavezala k trajnostnemu delovanju. Vsako leto povečujemo obseg oddaj in serij, ki jih vključujemo v organizacijo Albert. Ta zelo pozorno spremlja vsako produkcijo in na podlagi rezultatov podeljuje zelene certifikate. Letos se prvič v projekt trajnostnega delovanja vključujemo vsi zaposleni. V sklopu evropskega zelenega tedna smo pripravili tematske dneve, ki jih namenjamo najbolj perečim okoljskim temam, hrani, energiji, transportu, odpadkom, modi.

Program Varno na kolesu pod okriljem družbe Butan plin se je zaključil s sklepnim dejanjem. Na zaključni prireditvi v Ljubljani je bilo čutiti navdušenje in dobro voljo finalistov, strokovna žirija pa je za zmagovalce razglasila učence iz osnovne šole Sveti Tomaž in osnovne šole Toneta Tomšiča Knežaka.

31-letni Nizozemec Rens Goede se je konec marca odpravil iz Velike Britanije na 30.000 kilometrov dolgo pot do južne Indije. Na tej poti bo prečkal okoli 30 držav, ta teden pa je iz Avstrije prikolesaril tudi v Slovenijo. In zakaj se je odločil za ta podvig? Ker želi na ta način ozaveščati o vse večji degradaciji rodovitne prsti.

Ste si že kdaj privoščili kakšno 'divjo poslastico'? Pomlad je radodarna z darovi, ki so prava zakladnica hranil in antioksidantov. Ste že slišali za belo metliko, koprive in čemaž? V Sloveniji lahko pomladi nabiramo vsaj 200 različnih užitnih rastlin. Kako jih uporabiti, da si pripravite pravo gurmansko poslastico, pa se lahko poučite na Festivalu nabiralništva, ki se bo v prestolnici odvil v začetku junija.

V času pandemije so nastale ogromne količine medicinskih odpadkov, ki so zaradi potencialnega vira okužb pristale v sežigalnicah ali na odlagališčih. Med njimi so tudi hitri antigenski testi, ki se jih večinoma še vedno sežiga ali odlaga na deponijah, čeprav so lahko dragocen vir surovin, predvsem plastike in zlata. Škoda je precejšnja. Zato slovenski raziskovalci razvijajo način, kako bi lahko varno in uspešno reciklirali uporabljene hitre teste.

Naravovarstveniki so navdušeni nad rojstvom najredkejšega šimpanza na svetu. Podmladka, ki ga bodo poimenovali rock ali pop zvezdi, so se razveselili v angleškem živalskem vrtu Chester ZOO. Novi mladič daje upanje za prihodnost ogrožene vrste, so prepričani.

"Pred kratkim se je na Rožniku začelo intenzivno sekanje odraslega drevja, ki neukemu opazovalcu deluje kot pravi masaker, mestoma dobesedno golosek. Sprehod po gozdu mimo posekanih območij skoraj ne spominja več na naš Rožnik, temveč na neke druge, tuje kraje," so nad posekom na območju ljubljanskega Rožnika zgroženi sprehajalci. Poškodbe gozda po naravnih ujmah, kot sta bila žledolom in vetrolom, so omogočile večji dotok svetlobe med krošnjami preostalih dreves. To je omogočilo bujno pomlajevanje tega gozda. Torej ne gre za golosek, ker je gozd pomlajen, nekje je mladje tudi višje od štirih metrov, pa pojasnjujejo na Zavodu za gozdove, kjer mirijo, da tudi mladi gozd opravlja vse ekološke funkcije, za nekaj časa trpi le estetska.

Globalni prehranski sistem je kriv za več kot četrtino emisij toplogrednih plinov. Kar 80 odstotkov krčenja gozdov je povezanih s kmetijstvom, v veliki meri za pridelavo krme za živino in pašne prostore. Poleg tega je pri pridelavi hrane veliko izkoriščanja ljudi tako v EU (migrantski delavci in delavke) kot tudi drugod. Raziskava, ki so jo na pobudo Focusa izvedli na centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je pokazala, da še vedno ne razumemo vpliva, ki ga ima hrana, ki prihaja izven EU, na okolje, na primer krčenje gozdov, uničevanje vodnih virov, podnebne spremembe in na razmere, v katerih delajo delavci in delavke ...

Lia Bordon se je rodila kot ženska, ujeta v moškem telesu. Že kot otroka so jo privlačile stvari, ki naj bi bile všeč punčkam, ne pa fantom. Zaradi okolice in časa, v katerem je odraščala, je svoje občutke v otroštvu potlačila. A vsa nepredelana čustva slej kot prej privrejo na dan in tako je bilo tudi pri njej.

Se sprašujete, kdaj sploh je črni petek? Ves november se je namreč spremenil v črni mesec, ki je, kot poudarjajo naši sogovorniki, slavljenje družbenega sistema, nevzdržnega za planet, za okolje in ljudi. Vse akcije in popuste, pri katerih (domnevno) prihranijo potrošniki, namreč (pre)drago plača planet. Črni petek pa v resnici predstavlja zgolj vrh ledene gore, prekomerno potrošništvo je postalo naš življenjski slog. A ne za vse. V letu 2019 je ekonomsko šibkejših 50 odstotkov prebivalcev planeta proizvedlo zgolj 12 odstotkov vseh globalnih emisij toplogrednih plinov, 10 odstotkov najbogatejših pa kar 48 odstotkov vseh emisij. Razmisliti moramo o tem, da lastništvo stvari nadomestimo s storitvami popravil in souporabe. To je eden od načinov za upor družbenemu sistemu, ki v resnici poskrbi le za majhen odstotek ljudi, pravi direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

"Čas se izteka", opozarja na tisoče tekačev, kolesarjev in celo mornarjev, ki so se pridružili mednarodni podnebni štafeti. Ta namreč potuje iz škotskega Glasgowa v Šarm el Šejk v Egiptu, na tej poti pa prečka tudi Slovenijo. Gre za akcijo, s katero želijo okoljevarstveniki opozoriti na vse bolj realno okoljsko krizo in podnebne spremembe.

V zadnjih letih se vse več ljudi zaveda, kako pomembno je, da uživamo lokalno pridelano in sezonsko hrano. To se je pokazalo tudi v aktualni krizi, kjer so se zamajale tudi globalne prehranske verige. Tudi raziskave kažejo, da je vse več potrošnikov za lokalno in kakovostno hrano pripravljeno plačati več. K zavedanju, da je pomembno posegati po lokalni hrani, prispevajo tudi številne sheme in projekti, tudi takšni, ki so namenjeni predvsem mladim. In zakaj je pomembno, da čim več posegamo po lokalno pridelani in sezonski hrani?

Hrana ima velik ogljični odtis, sistem z njeno oskrbo pa je vse prej kot vzdržen. "Kaj jemo, je ključno v boju proti podnebnim spremembam," poudarja Nika Tavčar iz fundacije Umanotera. Zato podnebne krize ne moremo nasloviti brez radikalnih sprememb pri oskrbi s hrano.

Letošnje leto je zaznamovala peklenska vročina. A kot vse kaže, kot to poletje opozarjajo tudi mladi podnebni protestniki, je bilo to najverjetneje najhladnejše poletje do konca naših življenj. Zaradi poslabšanja podnebnih sprememb bo 'nevarna vročina' v prihajajočih desetletjih najverjetneje prizadela večino sveta vsaj trikrat pogosteje, kot smo tega navajeni doslej, ugotavlja tudi nova raziskava. In to pod pogojem, da nam uspe doseči zastavljene cilje pariškega podnebnega sporazuma. Sicer bo pogostost ekstremnih temperatur, ki lahko ogrožajo tudi človeška življenja, še toliko večja, svarijo raziskovalci.

Slovenijo je obiskala 21-letna Brazilka Alice Pataxo, ki je na lastni koži doživela, kako je, ko ti čez noč na silo odvzamejo ozemlje, da bi veleposestniki na njem zasadili monokulturo soje, evkalipta, kave ali morda dobili prostor za govedorejo. Izdelki iz rastlin, ki so zrasle na odvzetem teritoriju staroselcev, pa bodo prodani tudi v Evropo, kjer bodo v začaranem krogu morda pristali v naših nakupovalnih košaricah. Alice se zaveda, da morda tvega celo svoje življenje, ko opozarja na pravice staroselcev globoko v amazonskem pragozdu. In s tem, ko se bori zanje, se v resnici bori za vse nas. Amazonija nenazadnje velja za pljuča sveta, ki jih svet s svojo neracionalno potrošnjo vsak dan bolj duši.

Najstnica iz Kalifornije, ki ji je uspelo ustaviti vrtanje nafte, nigerijski odvetnik, ki je izboril pravico za skupnosti, ki so jim okoljsko sporne prakse korporacij pridobivanja nafte povsem uničile zdravje in okolje, Ekvadorca, ki sta zemljo svojih prednikov zaščitila pred rudarjenjem zlata in ubranila deževni gozd – to je le nekaj okoljevarstvenikov, ki so prejemniki letošnje tako imenovane ’Zelene Nobelove nagrade’, prestižne okoljske nagrade Goldman. Sedem neustavljivih okoljevarstvenikov s sedmimi različnimi zelenimi zgodbami, ki imajo skupni imenovalec: požrtvovalnost, pogum in vero v boljši svet.

Pred časom so na naših cestah in na cestah v sosednji Furlaniji zabeležili več trkov vozil z volkovi. Ob tem so se pojavila vprašanja, ali povečana prisotnost volkov ob prometnicah pomeni povečanje njihove populacije v regiji. Številčnost volkov sicer med letom zelo niha. Kljub veliki smrtnosti mladih volkov se je v zadnjem desetletju dinarsko-balkanska populacija volkov znatno povečala. V Sloveniji po zadnjih ocenah živi okoli 150 volkov.

Gibanje Mladi za podnebno pravičnost pripravlja pet podnebnih skupščin, ki bodo priprava za vseslovenske podnebne štrajke 25. marca. Ena skupščina bo v Mariboru, dve v Ljubljani, ena v Kopru in ena prek spleta za vse, ki se skupščin ne bodo mogli udeležiti v živo, so ta teden zapisali v sporočilu za javnost.

Ugotovitve projekta Pirati plastike, ki je preučeval onesnaženost slovenskih rek s plastiko, vzbujajo precej skrbi. Mikroplastične delce so raziskovalci potrdili v kar treh četrtinah vzorcev iz slovenskih potokov in rek. Največ mikroplastičnih delcev so odkrili v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami v Savi, po onesnaženosti sledijo Sava pri Domžalah, Krka pri Otočcu in Novem mestu ter njeni pritoki, Lahinja v Črnomlju, Sotla pri Bizeljskem, Drava pri Mariboru in pri Staršah, Trojšnica pri Pragerskem ter Dravinja v Zrečah. Le šest od 32 rek, katerih vzorce so analizirali, za zdaj ostaja neonesnaženih. To so Pesnica, Rižana, Zacurek, Rupovščica, Tržiška Bistrica in Ledava.

123 tradicionalnih sort jablan in hrušk, 1027 vrst metuljev, 44 vrst orhidej, 83 vrst ptic, 14 kraških jam, 108 kilometrov pešpoti in neskončne kolesarske steze s pogledom na neokrnjeno naravo. Če letine tako kot letos ne uničijo vremenske razmere, lahko popotniki žejo med občudovanjem zelene pokrajine pogasijo z ugrizom v kozjanska jabolka, ki v sebi skrivajo pravo eksplozijo okusa. Kozjanski park je bil v letu, ko obeležuje 40 let obstoja, nagrajen s prestižno Unescovo mednarodno nagrado. To je prvič, da je nagrada prišla v Slovenijo.

Odnos človeka z njegovim planetom. To je tema, ki odpira številna znanstvena, eksistencialna, gospodarska, politična, celo religiozna, filozofska in še kakšna vprašanja. Vprašanja, ki potrebujejo odgovore, če naj bi ukrepali v bitki s podnebnimi spremembami, ki se prej ali slej dotaknejo tudi nas, čeprav smo nekoliko bolje zaščiteni v udobju relativno bogatega kontinenta. Slovenski strokovnjaki so odgovore iskali tudi v okviru letošnjega svetovnega dneva filozofije, kjer so opozorili tudi na pomanjkanje znanja na tem področju in uničujoč vpliv (plačanih) dezinformacij.

Srečanje svetovnih voditeljev na podnebni konferenci v Glasgowu spremljajo tudi številni protesti. Enemu se je pridružila mlada švedska aktivistka Greta Thunberg, ki je zbrano množico mladih protestnikov tudi nagovorila. Izrazila je skrbi, da niti ta podnebna konferenca ne bo prinesla vidnih rezultatov in napredka. Zato je pozvala: "Nič več bla, bla, bla. Nič več izkoriščanja ljudi in narave in planeta."

V ljubljanskem Kinodvoru so podelili nagrade za najboljše kratke filme na tematiko podnebnih sprememb, ki so jih v okviru britansko-slovenskega natečaja "Keep it cool" ustvarili mladi, stari od 13 do 20 let. Prvo nagrado sta prejela kar dva filma. Film o vplivu podnebnih sprememb na Ljubljansko barje so posneli gimnazijci Gimnazije Vič, film o prevzemanju osebne odgovornosti za okoljske težave pa so posneli šolarji Osnovne šole Dolenjske toplice.

Če ob omembi Črne gore pomislite na masovni turizem na plažah Sutomora ali pestro nočno življenje v Budvi, vam lahko romantični Bokokotarski zaliv s svojim goratim zaledjem povsem spremeni predstavo o tej deželi. Nacionalna turistična organizacija si prizadeva turiste privabiti na manj znane lokacije s poudarkom na podeželskih gospodinjstvih, ob tem pa spodbujati trajnostno mobilnost in zeleni turizem. Ste vedeli, da je največji evropski vinograd v Črni gori? Ali pa, da je tam redek primerek mozaika grškega boga spanja? In le s čim si je kralj Nikola prislužil vzdevek "tast Evrope"?

Na ulice Ljubljane se je podalo nekoliko drugačno kolo. V košarici ga namreč simbolično hladi drevo, saj v okviru projekta 'Drevo na kolo', opozarja na vroče točke in onesnažen zrak v prestolnici. Z njim se lahko zapelje vsak prebivalec in ga parkira na lokaciji, kjer želi opozoriti na kritično onesnaženo ali vročo točko v urbanem mestnem središču in bi si želel več zelenja oziroma odprave mestnih toplotnih otokov. Lokacijo zabeleži GPS-naprava, ki je nameščena na kolo. Zbrane podatke o lokacijah, na katere bodo kot kritične točke opozorili prebivalci mesta, bodo Mladi za podnebno pravičnost nato predali mestnim oblastem skupaj s pozivom k ukrepanju. Spomnimo, da se je Ljubljana letos po podatkih Evropske agencija za okolje med 323 evropskimi mesti glede na kakovost zraka uvrstila na neslavno 260. mesto.

Vsa Slovenija stiska pesti, da bi mladi štorklji, Riki in Kiki, uspešno premagali vse ovire na svoji selitveni poti. Lani so žal vse tri opremljene štorklje na poti poginile. Letos zaradi vremenskih pogojev pri beli štorklji beležijo enega najslabših gnezditvenih uspehov. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic pa opažajo še, da bele štorklje zaradi intenziviranja kmetijstva zapuščajo panonski svet.

Dario Cortese, najbolj znan strokovnjak za divje rastline pri nas, nam je izdal nekaj nasvetov, kako lahko z naravi bolj prijaznim prehranjevanjem znižamo svoj ogljični odtis. Kot pravi, lahko z nekaj prilagoditvami ugotovimo, da živčnega drenjanja v trgovinah pravzaprav sploh ne potrebujemo. Take prehranske moči in tako bogate raznolikosti okusov, kot jih nudijo užitne divje rastline, enostavno ni moč kupiti, poudarja. V času, ko vse cveti, pa nam je seveda izdal tudi nekaj receptov za 'divje jedi', ki nam na našem krožniku ponudijo prav poseben energijski naboj.

Res je, da je bilo lani sedem odstotkov manj proizvedenih emisij, a človeški vpliv na okolje je še vedno tako velik, da se to zelo malo pozna. V velikih državah, ki so morda politično šibke in ki jih je covid-19 hudo prizadel, nastaja na okoljskem področju nepopravljiva škoda, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V Evropi nam za zdaj zaradi pandemije ne bo hudega, opustitev letalskega prometa in turizma bo kvečjemu blagodejno vplivala na naše okolje. A to nas ne sme uspavati, opozarja.

Vse več držav prepoveduje uporabo plastičnih vrečk in izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, saj se plastični mikrodelci nahajajo že praktično povsod. Za mnoge raziskovalce je tako pravi izziv iskanje alternativ, ki bi bile okolju prijaznejše, ki bi se hitro razgradile in ne bi onesnaževale okolja. Rešitve so našli v ribah, rakih, algah, sadju in rastlinah.

Več kot 100 slovenskih strokovnjakov, ki raziskujejo vreme, podnebje in vplive podnebnih sprememb, v odprtem pismu zahteva sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Slovenija ima med državami Evropske unije eno najslabših podnebnih strategij, ki nikakor ni v skladu z zastavljenimi cilji Pariškega podnebnega sporazuma.

Mladi, ki so se množično podali na ulice mest po vsem svetu in od odločevalcev zahtevali odločno podnebno ukrepanje, so danes enako sporočilo ponovili še v prostorih ZN. Na podnebnem vrhu mladih so z Greto Thunberg na čelu starejšim generacijam očitali, da za zaščito podnebja ne storijo dovolj.

Okoljevarstvene in druge organizacije, med njimi čebelarska zveza in zveza društev upokojencev, so na vlado naslovile nujni poziv, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. Doslej je poziv podpisalo 179 organizacij in več kot 8000 posameznikov.

Čeprav ljudje stremimo k čistejšemu okolju, še vedno premalo naredimo za naravo in nakupujemo, tako kot nam je najlažje. Mlada Ljubljančana pa sta stopila iz cone udobja in uresničila svojo idejo: življenje brez embalaže. S svojim projektom pa pomagata tudi drugim, ki bi radi ustvarili čim manj odpadkov.

"Modna industrija je ena najbolj škodljivih za okolje. Če ne bomo hitro ukrepali in velikih modnih prodajalcev prisilili, da spremenijo svoje poslovne in okoljske prakse, nam grozi še večja okoljska katastrofa," so ob otvoritvi nove trgovine v Ljubljani opozorili Mladi za podnebno pravičnost.

Britanski študent iz predmestja Londona je na poseben način pozdravil ameriškega predsednika Donalda Trumpa. S kosilnico je namreč oblikoval sporočila na njivah, ki jih je prav gotovo Trump videl ob pristanku v Londonu. Med drugim mu je jasno sporočil, da se ne strinja z njegovim zanikanjem podnebnih sprememb in mu izrekel nevljudno dobrodošlico.

Drugi val protestov mladih za podnebno ukrepanje bo zajel skoraj 1300 mest v 100 državah. Za razliko od prvega podnebnega protestnega vala marca, ko se je v Ljubljani zbralo okoli 9000 protestnikov, se je tokrat pred poslopjem državnega zbora zbralo le nekaj deset mladih.

19-letni Danec se je odločil, da bo z gladovno stavko poskušal doseči boljšo dansko podnebno politiko. Vse do danskih parlamentarnih volitev, ki bodo 5. junija, se bo odrekel kakršnikoli trdi hrani. Njegova akcija je naletela na pozornost tudi pri mladi švedski aktivistki za zaščito podnebja Greti Thunberg.

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na izredni seji obravnaval zahteve gibanja Mladih za podnebno pravičnost, ki so jih slednji na državni zbor in vlado naslovili po velikih okoljskih protestih 15. marca. Poslanci so se strinjali, da so potrebni konkretni ukrepi, a so predloge mladih nekoliko omehčali.

Svetovna in tudi slovenska mesta so preplavili mladi, ki so vzklikali 'Ni planeta B'. 2052 krajev v 123 državah na vseh celinah, celo na Antarktiki. Tako je sporočila Greta Thunberg, začetnica gibanja mladih, ki je ne le zajelo, ampak povsem preplavilo svet. Na ulicah so bili večinoma šolarji, nekateri tako mladi, da sami na podnebne proteste niso smeli. V naši prestolnici se je zbralo okoli 9000 protestnikov.