ministrstvo

Zahodni Balkan se bori s hudo sušo. Na gori v jugovzhodni Srbiji je brez vode ostalo več kot 1000 krav in konj, zaradi česar so oblasti morale tja izredno prepeljati nujne zaloge. Naši kmetje se ne spomnijo tako slabega in težkega leta, opozarjajo.

Otroci iz vrtcev in osnovnih šol ter srednješolci so v okviru projekta Hrana ni za tjavendan količine odpadne hrane letos v povprečju zmanjšali za 30 odstotkov, najuspešnejši tudi za 85 odstotkov. V projektu, ki ga izvajata program Ekošola in trgovsko podjetje Lidl Slovenija, sta sodelovali 302 ustanovi, kar je največ doslej.

Krivolovci v Južni Afriki so v prvih treh mesecih tega leta ubili več kot 100 nosorogov, večino v nacionalnih parkih. To kaže, da boj za zaščito ene najbolj znanih kritično ogroženih vrst, še zdaleč ni končan. Največjo grožnjo za nosoroge predstavlja krivolov, ki ga poganja povpraševanje potrošnikov po nosorogovih rogovih predvsem v Aziji.

Daleč stran od naših oči, v globinah oceanov, leži naravno bogastvo, ki je, tako zagovorniki globokomorskega rudarjenja, nepogrešljivo za zeleni prehod. Večmilijardni plen v obliki dragocenih mineralov in kovin. Mednarodna podjetja se želijo v imenu zelene prihodnosti odpraviti na 'plenjenje' globokomorskega dna, a številne okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da bi pri tem uničili resničen zaklad – neokrnjenost ekosistema, ki nam zagotavlja življenje. Zaenkrat lahko dno le raziskujejo, v organizaciji Greenpeace pa se bojijo, da je to le začetek iztegovanja 'lovk' po plenu, s čimer bi kmalu opustošili svetovna morja.

November je minil v znamenju volitev v ZDA, ki so med podnebnimi znanstveniki zasejale še dodaten pesimizem. Zmaga Trumpa je poraz za naš planet, so prepričani številni podnebni strokovnjaki. Kar je že jasno je, da bo Trumpov minister za energijo kritik boja proti podnebnim spremembam.

Ali veste, da lahko dom zgradite iz konoplje? Gre za naraven material, ki je priljubljen v različnih državah, kot alternativa ostalim gradbenim materialom pa je nekoliko spregledan. Čeprav gre za naraven, tradicionalen material, pa v Sloveniji in v Evropi ni urejenih standardov za gradnjo iz konoplje, kar predstavlja oviro vedno večjim trendom biokrožnega gospodarstva. Slovenske stavbe v veliki meri potrebujejo prenovo in naravni materiali imajo velik potencial za obnovo, sta prepričana sogovornika.

V okviru projekta Life IP Care4Climate bo stekla druga sortirna analiza bioloških odpadkov na ravni gospodinjstev. Namen analize je natančno določiti delež odpadne hrane ter delež užitnih delov med biološkimi odpadki, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki koordinira projekt.

Na Lopati pri Celju se je razbohotila tujerodna vrsta raka močvirski škarjar. Raki so prenašalci račje kuge, ki je za domorodne vrste rakov praviloma smrtna. Zgodba se je začela že leta 2018 z izpustom nekaj primerkov na bencinskem servisu, raki pa so se v tem času uspešno namnožili. Letos so po naključju tam namreč odkrili veliko število rakov. Zdaj se je aktiviral Zavod za ribištvo, a škoda je že narejena. Izlov rakov bo dolgotrajen, stroški visoki, poudarja strokovnjakinja na tem področju Jana Kus iz Zavoda Symbiosis. Medtem ko na ministrstvu zatrjujejo, da so izvedli številne ukrepe za njihovo odstranitev, Kusova opozarja, da ukrepanje ni bilo učinkovito. Od leta 2021 stanja na tej lokaciji namreč niso več spremljali.

Porumeneli gozdovi zaradi hrastove čipkarke, strah pred azijskim sršenom in modro rakovico, pa Japonski hrošč na počivališču Barje. To je nekaj odmevnejših primerov tujerodnih vrst, ki v zadnjem času skrbijo slovenske raziskovalce. Tujerodnih invazivnih vrst, ki povzročajo hudo gospodarsko in okoljsko škodo, bo vedno več, mi pa nimamo učinkovitega sistema za njihov nadzor, opozarja strokovnjakinja na tem področju Jana Kus iz Zavoda Symbiosis. Ministrstvo pripravlja dopolnitve Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi končno uredil to področje, a kot svari Kusova, načrtovana dopolnila niso ustrezna in učinkovita. Če pa se sprejmejo v tej obliki, jih bo kasneje težko spreminjati in priložnost bo zamujena. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so medtem še vedno prepričani, da bodo dopolnitve učinkovite.

Ob ekološkem dnevu EU v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije poudarjajo, da je hrana, ki je pridelana na ekološki način, bistveno kakovostnejša. "Žal se tega potrošniki zavejo šele, ko se jim pojavijo zdravstvene težave, kar pa je včasih že prepozno. Zlasti pri otrocih in starejših bi moral biti vidik kakovosti na prvem mestu. "Ekološke hrane potrebujemo manj, saj nas zaradi vsebnosti koristnih sestavin hitreje nasiti," poudarja Marija Marinček.

Zaradi uspešnega širjenja azijskega sršena po Evropi obstaja velika verjetnost, da se lahko kmalu pojavi tudi v Sloveniji, opozarjajo na Zavodu za varstvo narave. V Sloveniji ga za zdaj še niso opazili, na zavodu pa pozivajo javnost, da jim javi morebitna opažanja. Azijski sršen predstavlja resno grožnjo naravi in ljudem, opozarjajo.

Na lani poplavljenih območjih naravovarstveniki pričakujejo obsežno širjenje invazivnih tujerodnih rastlin. Voda je s seboj namreč nosila dele invazivnih rastlin in zato obstaja velika verjetnost, da bodo nastala nova žarišča invazivnih rastlin. Tveganje lahko traja več let, celo desetletij, saj so nekatere med njimi zelo dolgožive.

Pred 100 leti se je s podpisom pogodbe rodil Alpski varstveni park. Nastanek predhodnika Triglavskega narodnega parka predstavlja najpomembnejši mejnik v slovenskem naravovarstvu, poudarjajo v Triglavskem narodnem parku. To je jubilej celotnega slovenskega naravovarstva in vseh Slovencev oziroma prebivalcev naše države, pravijo.

So se pod vašo streho naselile lastovke? Nekoč so verjeli, da kmečka lastovka prinaša obilje in srečo lastnikom stavbe, kjer gnezdi. A tudi, če v to ne verjamete, lastovkinega gnezda nikar ne odstranjujte! Gre namreč za prepovedano in celo kaznivo dejanje. A kljub temu, da so predpisi jasni, se še vedno (pre)pogosto dogaja, da ljudje njihova gnezda s svojih hiš odstranjujejo, opažajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Kaj lahko stori država, kaj lokalna uprava in kaj delodajalci v prid spodbujanja trajnostnih oblik mobilnosti, predvsem kolesarjenja, so se spraševali udeleženci 3. Nacionalne kolesarske konference, ki jo je organiziralo ministrstvo za okolje. Ljudje se za trajnostni transport odločajo, če jim to omogoča infrastruktura, so se strinjali.

V Mehiki se še vedno borijo s smrtonosnim vročinskim valom. Temperature so se povzpele tako visoko, da zaradi vročine umirajo ljudje. Trpijo pa tudi druga živa bitja, z dreves padajo celo poginule opice. V zadnjih tednih so v mehiških tropskih gozdovih, ki se borijo s sušo in vročinskimi valovi, zabeležili večje število poginulih ogroženih opic vriskačev. Vročina vrtoglave vrednosti dosega tudi v Indiji, tam so oblasti zaradi izrednih vročinskih razmer odredile skrajšanje šolskega leta.

Če se res zavedamo, kako naše prehranske odločitve vplivajo na nas in naše okolje, bomo začeli sprejemati bolj zdrave in odgovorne odločitve. In začne se že pri naših nakupovalnih navadah. Če svojih nakupov ne opravljamo zavestno in premišljeno, se lahko zgodi, da bomo precej hrane zavrgli, saj je ne bomo porabili pravočasno. Zavržena hrana pa je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. S ciljem, da zmanjšamo te količine in razvijemo bolj odgovoren odnos do hrane poteka tudi posebna kampanja Zbudi svojo hranozavest.

Kolesarjenje v službo je lahko do 26. maja nagrajeno. Ob posameznikih, ki bodo beležili prekolesarjene kilometre, pa se v izziv lahko prijavijo tudi delodajalci in ekipe. Po Sloveniji bodo v prihodnjih tednih potekale brezplačne popravljalnice koles.

Prihajajo subvencije za električna kolesa. Država bo, če se boste odločili, da avtomobil zamenjate za kolo, primaknila 30 odstotkov. Namenjene bodo tistim, ki bodo želeli mestno električno kolo za premagovanje krajših razdalj. Namen razpisa je namreč spodbuditi uporabo koles za dnevne poti kot alternativo osebnim avtomobilom na krajših poteh. Kakšen odziv pričakujejo na ministrstvu? Kako napoved subvencioniranja e-koles vidijo v ljubljanski kolesarski mreži?

V narodnem parku Ujung Kulon na indonezijskem otoku Java so kamere v objektiv ujele mladiča ogroženega javanskega nosoroga, kar naravovarstvenikom vliva upanje za ohranitev ene najbolj ogroženih živalskih vrst na svetu. Mladič naj bi bil star med tremi in petimi meseci, njegovega spola pa še niso določili.

V Krajinskem parku Goričko so februarja z 'modrimi žolnami' označili habitatna drevesa, ki jih bodo prepustili naravnemu razvoju. Tako bodo sčasoma prekipevala od življenja. Namenjena so ohranjanju ogroženih in zavarovanih vrst rastlin in živali, ki tovrstna drevesa uporabljajo kot dnevna zatočišča, kotišča ali prezimovališča.

Koliko aplikacij na vaših napravah dejansko uporabljate? Tudi, če jih nikoli ne odprete, te še vedno porabljajo energijo. Je vaš e-poštni nabiralnik poln starih in morda celo neprebranih mejlov? Strežniki za njihovo shranjevanje prav tako porabljajo energijo. Digitalno čiščenje je tako pomembno ne le za dobro delovanje vaših naprav, pač pa tudi za planet, saj manj shranjenih digitalnih podatkov pomeni manjšo porabo energije, s tem pa tudi manj izpustov CO2.

Zvezda Hrastnika je postalo sonce. Na Osnovni šoli narodnega heroja Rajka Hrastnik se razprostira več kot 600 sončnih panelov, ki jih ravno zdaj prekriva snežna odeja. A sončni žarki že počasi razkrivajo pogled na prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v Sloveniji. Oskrbovala bo 15 gospodinjstev, tri javne stavbe in dva gospodarska objekta. Od ostalih skupnostnih elektrarn pa se razlikuje v pomembni točki – vsi odjemalci so hkrati lastniki elektrarne, zato iz računice odpadejo večji posredniki energije.

Tudi vam zaigra srce ob pogledu na prelepe cvetove? Marsikdo si danes na svojem vrtu želi cvetoče eksotike. A vse prevečkrat pri tem pozabimo, da če lepi prizori z našega vrta uidejo v naravo, tvegamo, da invazivne tujerodne rastline, ki so velikokrat priljubljene kot okrasne rastline, povzročijo veliko škodo. Takšne rastline pa vedno pogosteje krasijo naše vrtove in parke, a njihova lepota je v resnici tempirana bomba za našo naravo, opozarjajo v novem projektu Life OrnamentalIAS. "Ohranjajmo naravno pestrost, okrasimo si življenje brez invazivk," pozivajo.

V Avstriji so se reševanja podnebne krize lotili tudi s posebno ugodno letno vozovnico za javni promet, ki so jo poimenovali 'Klimaticket'. A rezultati so daleč od tistih, ki so jih pričakovali. Čeprav številke tistih, ki bi avtomobil zamenjali za javni prevoz, niso porasle, so uporabniki vseeno zadovoljni s to okolju in žepu bolj prijazno ponudbo, saj jim olajša potovanje z javnim prevozom.

"Ne zgolj v času tedna restavracij, pač pa vsak dan v letu skrbimo za to, da vse porabimo," pravijo pri eni od priznanih ljubljanskih restavracij, ki sodeluje v jesenskem tednu restavracij. Ta desetdnevni kulinarični 'festival', ki se začne konec tedna, namreč tokrat poteka pod geslom 'Več okusa za manj ostankov'. Ljubitelji vrhunske kulinarike se bodo lahko razvajali v več kot 100 gostilnah oziroma restavracijah po vsej Sloveniji. Projektu, ki letos poteka že 10. leto zapored, pa se prvič pridružujejo tudi kmetijsko ministrstvo in slovenski rejci ter predelovalci mesa.

Le četrtina moških in tretjina žensk svoje dnevne poti opravi na najbolj varčen in okolju prijazen način – peš. Še vedno se očitno najraje prevažamo z avtomobili, saj število registriranih avtomobilov narašča, upada pa število potnikov v javnem potniškem prometu. In to kljub številnim pobudam za uporabo javnega prevoza in različnim vrstam vozovnic.

Netopirji so edina vrsta letečih sesalcev in igrajo pomembno vlogo v vseh ekosistemih. Mnoge vrste netopirjev se prehranjujejo z žužki, tudi takimi, ki veljajo za škodljivce na poljščinah ali drugih nasadih. V Sloveniji živi 32 vrst netopirjev, ki jim pomemben življenjski prostor predstavljajo stavbe kulturne dediščine. Žal pa imajo ljudje pogosto predsodke o teh koristnih sesalcih, zato jih preganjajo, uničujejo njihova zatočišča in celo pobijajo.

"Klimatski modeli kažejo, da bo proti koncu stoletja v belgijskih katedralah v notranjosti poleti 50 stopinj Celzija. Sploh si ne moremo predstavljati, kaj to pomeni. To lahko pomeni konec turizma," o tem, kaj podnebne spremembe pomenijo za kulturno dediščino človeštva, pripoveduje prof. dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. To je le en primer. Podnebne spremembe grozijo vsem oblikam kulturne dediščine, pa naj gre za malo cerkev na vasi, bolnico Franja, muzej nacionalne pomembnosti ali tradicionalno obrt.

Kmete z Ljubljanskega barja je v zadnjih dneh razburila informacija o strožjem režimu kmetovanja, ki jih predvideva nov program upravljanja območij Natura 2000. Opozarjajo, da so bili izključeni iz procesa priprave programa, kar pa na ministrstvu za naravne vire zavračajo. Obenem mirijo, da javna razprava o predlaganih spremembah še ni zaključena.

Pločevinke, plastenke, plastični lončki za kavo, pa tudi čevlji, zaprta hrana v plastični embalaži ... Vse to se najde ob slovenskih cestah. Vsakemu tretjemu odvrženemu odpadku bi se lahko izognili s čim hitrejšo uvedbo kavcijskega sistema, ki mu je javnost, kot ugotavljajo Ekologi brez meja, zelo naklonjena. "Upamo, da bomo zmogli dovolj politične volje, da čimprej tudi v Sloveniji uvedemo sistem, ki koristi vsem," izpostavljajo ob predstavitvi raziskave o nasmetenosti slovenskih cest.

Mednarodni projekt postavitve severnojadranske vodikove doline, ki poteka pod okriljem ministrstva za okolje in partnerjev iz sosednje Hrvaške in Italije, je uspešno prestal evalvacijsko fazo razpisa za pridobitev sredstev iz programa Evropske komisije REPowerEU. Ministrstvo bo za vzpostavitev proizvodnje vodika prejelo okoli 354.000 evrov.

Ključna so za čiščenje vode, zagotavljanje pitne vode in v boju proti podnebnim spremembam. So naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna: so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo. Zaradi zadrževanja vode v času večjih količin padavin in visokih vodostajev zmanjšujejo možnost poplav. Vse to so mokrišča. Nepogrešljiva za naše preživetje. A izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi.

Slovenski Triglavski narodni park (TNP) in italijanski Naravni park Julijsko predgorje sta z uvodnim srečanjem v Mojstrani začela postopek priprave vloge za vzpostavitev enotnega čezmejnega Biosfernega območja Julijske Alpe. To predstavlja krepitev dosedanjega sodelovanja med parkoma in prebivalstvom na obeh straneh meje.

Podnebna kriza je Evropi letos pokazala zobe. Celina se je borila z najhujšo sušo v zadnjih 500 letih, pustošili so požari, ki so v nekaterih državah za seboj pustili rekordno uničeno površino. Francoske oblasti so sporočile, da je vročina v Franciji povzročila 2816 prezgodnjih smrti. Kot napovedujejo znanstveniki, je bilo to poletje morda uvid v novo normalnost.

Geotermalni potencial Slovenije je velik, a ga le malo izkoriščamo, zato bodo s projektom Info-Geothermal olajšali uporabo te energije in spodbujali njeno rabo, tako da projekti ne bodo več obtičali v predalih, so zagotavljali sogovorniki na konferenci o spodbujanju rabe geotermalne energije v Beltincih.

V zadnjih letih smo na področju socialnega in invalidskega varstva priča sistemskim spremembam, ki so prinesle sistem, za katerega se upravičeno sprašujemo, ali je pravičen, transparenten in vzdržen, so opozorili pri Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije.

Direkcija RS za infrastrukturo je pri nadgradnji železniške postaje Grosuplje kršila prepoved diskriminacije, saj novi podhod ljudem z gibalnimi ovirami ne omogoča neoviranega dostopa, je sporočil zagovornik načela enakosti.

Občina Škocjan je na Bučki uradno odprla varstveno-bivalno središče, ki ga bo upravljala enota Sončka - Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. Naložba je skupaj z davkom in nakupom nepremičnine stala nekaj manj kot 950.000 evrov.

Delavci, ki so popolnoma razčlovečeni, spijo na trdih deskah in v šotorih, narejenih iz folije. Pijejo iz embalaže, v kateri se je pred tem nahajal koktejl pesticidov. Na dan v povprečju posekajo, prav boste prebrali, 20 ton sladkornega trsa. To so prizori iz brazilskih plantaž. In sad njihovega suženjskega dela se pogosto znajde na naših krožnikih, četudi se tega le redkokdaj zavedamo. Uničevanje okolja, v amazonskem pragozdu vsakih sedem sekund pade drevo, in suženjsko delo sta namreč skriti sestavini naših krožnikov.

Tretjino pridelane hrane v svetu se zavrže. Samo v Sloveniji smo je lani zavrgli za več kot 140.000 ton, od tega je bilo okoli 40 odstotkov hrane še užitne. Gre za podatek, ki ga je treba spremeniti in do hrane razviti skrben odnos, je poudarila ministrica Šinko.

Vlada je v načrt razvojnih programov 2022-2025, ki opredeljuje projekte za proračunsko financiranje, uvrstila spodbude občanom za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb. Za ta namen bo v tem in prihodnjem letu skupaj rezerviranih šest milijonov evrov, so po seji vladnih odborov sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Pripravljene so karte ekoloških koridorjev za modelne živalske vrste, s čimer je Slovenija pridobila pomembno strokovno podlago za zgodnje in strateško vključevanje ekološke povezljivosti v prostorske akte, so sporočili z okoljskega ministrstva. Nastale so v ciljnem raziskovalnem projektu, ki ga je podprlo ministrstvo.

Evropska komisija pripravlja novo uredbo, veljati naj bi začela jeseni, ki razburja evropsko pa tudi slovensko javnost. Če bi bila sprejeta, bi bila namreč obvezna registracija vsakega rejca, tudi če ima ta le eno kokoš, ki mu omogoča domača jajca, ta pa bi nosil tudi stroške takšne registracije, se bojijo v Ekoci. Slovenskih kokoši in jajc ne damo, so složni številni, ki so podpisali evropsko peticijo, s katero želijo sporočiti, da je takšna uredba nesprejemljiva. Za svobodne kokoši in za svobodno pridelavo hrane gre, so jasni v Ekoci, kjer temu predlogu glasno nasprotujejo. Na kmetijskem ministrstvu sicer zagotavljajo, da je predvideno odstopanje od obveznosti registracije za rejce, ki gojijo perutnino in ptice v ujetništvu le za lastno domačo porabo. Država bo določila še maksimalno število živali, ki se lahko gojijo na takšnem obratu, pojasnjujejo.

Občina Hrastnik je prva slovenska občina, ki je svojim občanom in občankam ponudila možnost včlanitve v energetsko zadrugo, ki bo upravljala s 300-kilovatno sončno elektrarno. Na strehi Osnovne šole Narodnega heroja Rajka jo bodo postavili letos, možnost včlanitve bodo dobili občani ter tako zmanjšali energetsko odvisnost in račune za električno energijo.

Ministrstvo za okolje in prostor je ob dnevu morskih vsebin, ki poteka 19. in 20. maja, in evropskem dnevu pomorstva, ki je 20. maja, opozorilo na ugotovitve iz načrta upravljanja z morskim okoljem 2022-2027, da je na slovenski obali in v morju v povprečju 81 odstotkov vseh zbranih odpadkov iz plastičnih materialov.

Slovenija se ponaša z izjemno bogato naravo in zelo visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, tako glede ekosistemov kot različnih rastlinskih in živalskih vrst v njih. 56 odstotkov površine Slovenije obsegajo območja, ki so varovana s predpisi o ohranjanju narave. Imamo kar 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo 37,5 odstotka kopnega ozemlja države, kar je največ v Evropski uniji. Zavarovana območja skupaj prekrivajo kar 14 odstotkov slovenskega ozemlja. Številnim zavarovanim območjem se bosta letos pridružila še dva parka: Regijski park Pohorje ter Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne.

Eko sklad je v petek v uradnem listu objavil zaključek javnega poziva za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo. Na poziv je prejel veliko število vlog, tako da so vsa sredstva za letos že rezervirana, so pojasnili. Na ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo zagotovitev dodatnih sredstev in nov razpis.

"Kupljene izdelke bi morali biti sposobni popraviti sami," je v tvitu zapisal ameriški predsednik Joe Biden, ki je tako javno podprl pravico do popravila. Kot je dodal, to pomeni, da zdaj podjetja, kot sta Apple in Microsoft, spreminjajo svojo politiko, da bodo lahko ljudje v prihodnosti njihove naprave popravili sami. Številni so Bidnov tvit in njegovo podporo pravici do popravil označili za spodbudno. A kako realne so njegove napovedi, da bi podjetja, ki so celo priznala, da načrtno upočasnjujejo operacijski sistem starejših naprav in tako prisilila uporabnike k nakupu novih, spremenila svojo politiko v bolj okolju prijazne prakse?

Divji petelin, ruševec, in prostrani smrekovi gozdovi. Izredna naravna ohranjenost in pester rastlinski in živalski svet. Razgiban relief in bogato omrežje površinskih voda. Vse to odlikuje območje Pohorja, kjer na nadmorski višini 1200 metrov nastaja nov regijski park, ki se bo razprostiral na 6000 hektarjih.

Prehranska varnost se prične z zdravimi semeni, prilagojenimi našemu okolju, torej od semena do krožnika, poudarjajo v Eko civilni iniciativi Slovenije. Potem ko so skoraj dve leti državo opozarjali, kako pomembno je ohraniti semenarski center (SPC PTUJ), kjer ohranjajo avtohtona semena, a je ta prešel v roke tujega lastnika, je država storila prvi korak za njegov odkup. Kupnina za prenos premoženjske celote SPC Ptuj je državo stala 547.000 evrov. Upanje, da bomo ohranili še peščico ohranjenih slovenskih avtohtonih semen, tako še vedno ostaja. A kot svarijo v Ekoci, kjer potezo kmetijskega ministrstva sicer pozdravljajo, se jim, dokler v državi ne bo celovitega pristopa vse od semena pa do krožnika, slabo piše.

"Epidemija nas je naučila, da lahko samo s sodelovanjem delamo prave korake za skupno dobro. Problem kopičenja odpadkov je velik problem vsega sveta," opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Pred evropskim tednom odpadkov poudarja pomen vsakodnevnega premišljenega ravnanja in korakov za skupno dobro. Krožne skupnosti ter pomen sodelovanja in solidarnosti so glavna tema letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v uradnem listu objavilo razpis, s katerim želi podpreti vzpostavljanje in promocijo kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov v kmetijstvu. Na voljo je 750.000 evrov.

Pred vrati je veseli december, čas, ko se sprostimo po naporni jeseni, čas, ko se družimo z najbližjimi in najdražjimi, jim stisnemo roko, zaželimo vse dobro in z njimi nazdravimo. Prihaja pa tudi čas, ko poudarjamo pomembnost trajnostnega in lokalnega razvoja, zato pomislite, ali ne bi morebiti letos podprli lokalnih kmetov in pridelovalcev ter nazdravili s čim domačim. Cider, osvežilna gazirana alkoholna pijača iz stisnjenih jabolk, je vse bolj priljubljena po vsem svetu, tudi v Sloveniji.

V Glasgowu se začenja podnebna konferenca COP26, ki se je bo udeležila tudi več kot 50-članska delegacija iz Slovenije s premierjem Janšo na čelu. Vsi sicer na konferenci ne bodo prisotni vseh 13 dni, kolikor bo potekala. Stroški slovenske prisotnosti na tako pomembnem dogodku pa so ocenjeni na okoli 1,2 milijona evrov. In kdo bo v Glasgowu zagovarjal slovenske ambicije?

September je, vreme pa še vedno poletno, temperatura morja prijetna. A številni kopalci se ob vhodu v morje obotavljajo in z nezaupanjem pogledujejo v skupino 'sluzastih balončkov', ki so na prvi pogled videti kot meduze. To so rebrače, bližnje sorodnice meduz, ki pa nimajo ožigalk in v resnici za človeka, razen neprijetnega občutka ob dotiku, niso nevarne. Sluzaste rebrače, ki za nekatere kvarijo užitek ob osvežitvi v našem morju, so že nekaj časa stalen prebivalec našega morja. A plavalnih užitkov slovenskih kopalcev niso motile od nekdaj, so namreč tujerodna vrsta, ki se s Črnega morja širi po Mediteranu. Pa gre tudi za invazivno vrsto? Zgodba o ’vsiljivkah’ v naših morjih ni črno bela, izpostavlja Dr. Lovrenc Lipej z morske biološke postaje NIB.

Referendumsko vprašanje na volilnih listkih v nedeljo se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne, 30. marca 2021? O čem bomo sploh odločali na voliščih?

Po Evropski uniji začenja veljati direktiva, ki nalaga prepoved dajanja na trg določenih izdelkov iz plastike za enkratno uporabo, kot so slamice, krožniki in pribor za enkratno uporabo. Kaj to pomeni za potrošnike in koga lahko doleti globa, če direktivo krši?

Izgubili smo že 80 odstotkov slovenskih semen. Ostala nam je le še 'pest' domačih semen, ki so naša kulturna in naravna dediščina, ki jih odlikujeta kakovost in prehranska vrednost ter so ključ do prehranske varnosti. Kar 70 slovenskih avtohtonih vrst semen ohranjajo v SPC Ptuj. Za to so potrebna primerna polja, prostori, oprema in znanje, ki pa je omejeno na zelo majhno število ljudi v Sloveniji. Ekipa ljudi na Ptuju obvlada svoje delo in brez njih je semenska pridelava teh sort nemogoča, poudarjajo v Ekoci. Zakaj država tega strateško pomembnega centra, ki spada pod Semenarno Ljubljana, v letu dni, odkar je ta dobila novega tujega lastnika, še ni uspela odkupiti?

Po novem ima naš planet tudi uradno pet oceanov in ne le štiri. Na svetovni dan oceanov so namreč znanstveniki Južni ocean ob Antarktiki uradno prepoznali kot peti svetovni ocean. Sicer pa letošnji svetovni dan poteka pod geslom "En ocean, eno podnebje, ena prihodnost", znanstveniki in okoljevarstveniki pa pozivajo k proaktivnemu pristopu k zaščiti svetovnih morij.