mikrobi

Znano je, da rastline za rast potrebujejo svetlobo. Malo manj pa je znano, da lahko tudi same proizvajajo svetlobo. Raziskovalci iz Rotterdama so namreč našli način, kako lahko s pomočjo rastlin osvetljujejo lokalni park.

Edina stvar, ki jo lahko obiskovalci uživajo v jami v nacionalnem parku Carlsbad Caverns v Novi Mehiki, je navadna voda. Hrana in prigrizki so prepovedani, in to z razlogom. Nedavno pa je nekemu obiskovalcu jame kljub prepovedi padla vrečka s koruznimi prigrizki, kar je močno vplivalo na ekosistem jame.

Podnebne spremembe bi lahko dramatično zmanjšale življenje v najglobljih delih naših oceanov, ki jih še doseže sončna svetloba, opozarjajo znanstveniki. Globalno segrevanje bi lahko povzročilo, da se bo življenje v tako imenovanem 'območju somraka' do konca stoletja zmanjšalo za kar 40 odstotkov, kažejo nove raziskave. A to območje opravlja ključno okoljsko funkcijo, saj deluje kot ponor ogljika.

Od 18. do 24. novembra je potekal svetovni teden ozaveščanja o odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. Naraščajoča mikrobna odpornost predstavlja nevarnost za ljudi, živali, rastline in okolje, zato letošnja tema tedna "Skupaj preprečimo mikrobno odpornost" poziva k sodelovanju med sektorji za ohranitev učinkovitosti kritičnih protimikrobnih zdravil oziroma antibiotikov.

Znanstveniki so v vulkanskem vrelcu odkrili mikrobe, ki neverjetno hitro presnavljajo ogljikov dioksid. Odkritje vzbuja upanje, da bi lahko v prihodnosti mikrobe, ki absorbirajo CO2, uporabili kot učinkovito orodje za odstranjevanje toplogrednih plinov iz ozračja.

Zaradi naraščajoče cen energentov in zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina, so v Italiji in Španiji predstavili načrte za omejitev uporabe klimatskih naprav. Tako bodo temperature klimatskih naprav poleti v Španiji omejii na 27 stopinj Celzija, v Italiji pa nastavljena temperatura ne bo smela biti nižja od 25 stopinj Celzija. To je sicer dobra novica za okolje, saj znanstveniki svarijo, da bi se lahko za ohlajanje prostorov do leta 2050 poraba električne energije še potrojila. Tudi zdravstvena stroka svari, da čeprav je klima v poletnih mesecih zelo dobrodošla, pretirano hlajenje prostorov škoduje našemu zdravju.

Kakšna je povezava med govedorejo in segrevanjem našega planeta? Toplogredni plini, predvsem metan. To je izjemno močan toplogredni plin, ki precej vpliva na podnebne spremembe. Svetovni voditelji so se v Glasgowu zato zavzeli tudi za zmanjšanje izpustov metana. Prav na Škotskem pa so odkrili način, kako bi to lahko dosegli, ne da bi se povsem odpovedali govedoreji: s pomočjo genetike krav.

V prebavnih sokovih kravjega želodca se nahajajo mikrobi, ki učinkovito razgrajujejo plastiko, so odkrili dunajski raziskovalci. Odkritje je pomembno, saj bi lahko na podlagi tega v prihodnosti s stranskim proizvodom mesne industrije na naraven način reciklirali plastiko.

Divje svinje so ena najbolj razširjenih živalskih vrst na svetu, ki povzroča preglavice številnim kmetom, tudi v Sloveniji. Prevelika populacija teh divjih živali pa ni škodljiva le za poljščine, pač pa tudi za naše ozračje. Ko namreč divje svinje med iskanjem hrane rijejo po zemlji, v zrak izhaja CO2.

Padec ravni kisika skozi čas v svetovnih jezerih dodatno ogroža sladkovodne ekosisteme in zaloge pitne vode, ugotavljajo znanstveniki. Sladkovodna biotska raznovrstnost tudi sicer upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 % svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih, upadle za 84 %.