meja

Letošnje leto bi lahko bilo med najtoplejšimi leti doslej, ne bo pa preseglo lanskega rekordnega najtoplejšega leta v zgodovini meritev, je sporočila Mednarodna meteorološka agencija. Opozorila je, da bo v prihodnjih letih praktično nemogoče omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija brez občasnega preseganja tega cilja. Da svetu ni uspelo ohraniti zaveze iz pariškega sporazuma, je moralni neuspeh in smrtonosna malomarnost, je v nagovoru na vrhu voditeljev pred začetkom podnebne konference ZN v Belemu dejal generalni sekretar ZN Guterres.

Suša deset milijonov ljudi po vsem svetu potiska na rob lakote. To je napoved globalne krize, ki se s podnebnimi spremembami hitro poglablja, so črnogledi znanstveniki. Več kot 90 milijonov ljudi v vzhodni in južni Afriki se sooča s hudo lakoto po rekordni suši. Na mnogih območjih je suša povzročila obsežno propadanje pridelka in pogin živine. V Somaliji četrtino prebivalstva zdaj ogroža lakota, vsaj milijon ljudi pa je bilo zaradi ekstremnih vremenskih razmer razseljenih.

Vlažni robčki in baloni so med desetimi najpogostejšimi plastičnimi odpadki za enkratno uporabo, s katerimi so posejane evropske plaže. Španija se je odločila, da bo prepovedala metanje vlažnih robčkov v stranišče in balone za enkratno uporabo. Nadejajo se, da bodo tako zaščitili svoje reke in morja pred onesnaženjem s plastiko.

Imate svojo stekleničko za večkratno uporabo ali še vedno na vsakem koraku kupujete plastenke? Slovenija ponuja kar 1563 pitnikov vode, kjer si lahko natočite vodo. Tako pa naredite nekaj dobrega za okolje, svoje zdravje, precej pa prizanesete svoji denarnici.

Ali predmete kdaj odnesete na popravilo, ali takoj odhitite po nov izdelek? Ekologi brez meja ugotavljajo, da Slovenci na popravilo največkrat odnesemo oblačila in obutev, popraviti pa odpeljemo tudi prevozna sredstva. Popravil se Slovenci radi lotijo kar sami – največkrat sami popravljamo oblačila, pohištvo in dodatke za dom. Veliko razlogov je, zakaj je aparat bolje popraviti in mu podaljšati življenje, kot pa kupiti novega, poudarjajo pri družbi Zeos.

Doselitev 18 risov, 30 potomcev. Sveži geni, v slovenskih Dinaridih pa zdaj živi približno dvakrat več risov kot ob začetku enega izmed najbolj odmevnih primerov dobre prakse v Sloveniji, Life Lynx. Risom v Dinaridih je zaradi sokrvja grozilo izumrtje. Več let smo spremljali rise, ki so jih spustili v slovenske gozdove, in se veselili njihovih korakov v svobodi. Projekt je danes celo nominiran za prestižno nagrado. Preverili smo, ali se moramo za populacijo risa v Sloveniji še bati ali si lahko oddahnemo.

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

Ali ste vedeli, da je bilo leta 2023 bilo ustvarjenih 123, leta 2024 pa 149 zettabajt podatkov – to je skoraj milijarda in pol terabajtov. Do konca leta 2025 naj bi dosegli 182 zettabajtov. Za izpis 1 zettabajt podatkov pa bi potrebovali 20 bilijonov dreves – to je šestkrat več, kot jih je na Zemlji. Tako problematiko digitalnih podatkov ponazarjajo Ekologi brez meja, ki jim je uspelo združiti Slovenijo v digitalni čistilni akciji. Slovenija je v njej očistila 23 terabajtov digitalnih odpadkov, so izračunali.

Dandanes svoj najljubši sladoled najverjetneje jeste z leseno žličko, koktejl pa srkate s papirnato slamico. Mogoče vas jezi, ko se ta ob stiku s tekočino zmehča, razvije ali celo razpade in to vam pokvari užitek. Številni se pritožujejo, da jim papirnat pribor in slamice namesto plastičnega niso všeč. In da s tem ne bomo rešili sveta. A pozabili smo, zakaj so plastični izdelki za enkratno uporabo problematični. In zakaj papirnata slamica kljub temu ne bo rešila sveta? Ker bi se morali izogibati prav vsakemu materialu za enkratno uporabo.

Ali sploh kdaj pomislite, da tudi s kopičenjem elektronskih podatkov onesnažujete okolje? Vzemite si nekaj časa in počistite digitalne smeti. Preverite, kako se tega lotiti in zakaj je to pomembno. Z vsakim izbrisanim gigabajtom podatkov bomo namreč zmanjšali potrebo po energiji, ki jo strežniki porabijo za shranjevanje teh podatkov in tako prispevali k trajnostnemu ravnanju v digitalnem svetu.

Mineva tri leta, odkar se je življenje na ukrajinskih tleh povsem spremenilo. Vojna pa terja tudi visok okoljski račun. Na tisoče poginulih delfinov, nevarnost jedrske katastrofe, številna razlitja nafte v morje, gozdni požari ... To je le nekaj primerov okoljskega opustošenja, ki ga je zahtevala vojna v Ukrajini.Gozdni požari, ki so izbruhnili kot posledica vojne, so prispevali k 31-odstotnemu povečanju emisij v zadnjih 12 mesecih. V vojni se je od začetka 24. februarja 2022 izpustilo skoraj 230 milijonov ton ekvivalenta CO2. V zadnjih 12 mesecih se je skupna vrednost izpust povečala za 31 odstotkov in je zdaj enaka letnim emisijam Avstrije, Madžarske, Češke in Slovaške skupaj.

Nekoč je bilo najbolj bogato ribolovno območje, a prelov je pas okoli hrvaškega otoka Jabuka povsem izčrpal. Leta 2015 so se odločili preprečiti, da bi morje na tem območju postajalo še bolj izropano. Ustanovili so zaščiteno ribolovno območje, ki se je izkazalo za zgodbo o uspehu. Ekosistem na tem območju znova kipi od življenja, proces obnove pa je povzročil učinek "prelitja", pri katerem se ribe z zavarovanih območij razširijo v okoliška območja, kar izboljša ribolov tudi zunaj zaščitenih meja.

Temu, Shein, Wish in Amazon prodajajo igrače, ki vsebujejo nedovoljene ftalate. Nedavna raziskava danske potrošniške organizacije je namreč pokazala, da je vsaka peta analizirana plastična igrača, kupljena v priljubljenih spletnih trgovinah Temu, Wish, Shein ali Amazon, vsebovala škodljive ftalate v višjih vrednostih, kot je dovoljeno za igrače v EU, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije. Prevelika vsebnost ftalatov je bila kar v 8 od 40 testiranih igrač, večinoma v žogah.

V Sloveniji vsako leto prižgemo približno 15 milijonov sveč, kar predstavlja približno 6.000 ton. Lani je bila na slovensko tržišče dana celo nekoliko večja količina sveč, približno 6300 ton, kar nas uvršča v sam evropski vrh, poleg Poljakov in Avstrijcev, ponazarjajo v Marjetici Koper. Odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevaren odpadek. Posledice njihovega zbiranja skladiščenja in obdelave pa so škodljivi vplivi na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov.

Voda iz reke v Gani je bila tako onesnažena, da jo je umetnik lahko uporabil kot barvo za svojo umetniško delo. S tem je poskušal prikazati okoljsko opustošenje, ki ga je povzročilo nezakonito izkopavanje zlata, ki se je tam razširilo preko vseh meja. Zlata mrzlica, ki je ušla izpod nadzora, povzroča hudo degradacijo okolja, na to pa opozarjajo tudi prebivalci, ki na demonstracijah pozivajo oblasti, da ukrepajo.

Ekologi brez meja se s projektom Krožnik 12.3 lotevajo problema odpadne hrane v restavracijah. K sodelovanju tako vabijo restavracije, ki se pri trajnostni gostinski ponudbi soočajo z izzivi. Z njimi bodo merili in testirali ukrepe za doseganje ciljev, vključno s tehtanjem zavržkov pred in po uvedbi ukrepov, so sporočili. Delili pa so tudi nasvete, kako lahko sami gostje pripomorejo k manjšim zavržkom, ko si privoščijo večer v restavraciji.

Obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani. Statistika pa kaže, da smo v Sloveniji v lanskem letu zavrgli za okoli desetino več odpadne hrane kot leto prej. Prebivalec Slovenije je tako v koš odvrgel povprečno 78 kilogramov hrane, so izračunali.

Se tudi vi sprašujete, ali so oblačila s trgovskih polic varna ali morda vsebujejo ostanke kemikalij, ki so škodljive za naše zdravje? Čeprav Inšpekcija za kemikalije v Sloveniji ni zaznala prekomernih povečanj v oblačilih, je vsebnost kemikalij v oblačilih lahko zaskrbljujoča za zdravje ljudi, saj se lahko določene škodljive snovi absorbirajo skozi kožo, vdihavajo ali zaužijejo. Pri proizvodnji oblačil se namreč pogosto uporabljajo različne kemikalije in škodljive snovi, ki lahko negativno vplivajo na zdravje ljudi in okolje, pojasnjujejo na Kemijskem inštitutu. Zveza potrošnikov Slovenije tako poziva k obveznemu označevanju nevarnih kemikalij v oblačilih.

Nik Marolt je v Masterchef kuhinji dokazoval, da se da vsako sestavino maksimalno uporabiti. Morda se še spomnite, kako je uporabil zaočesno maščobo iz glave mečarice in v njej konfitiral krompir. A kuhanje brez odpadkov ni nič posebnega, poudarja, prav vsak se ga lahko loti. Vse kar potrebuješ, so ideje in osnovne tehnike, pravi. Izdal nam je nekaj trikov, kako poskrbeti, da kuhinjski koš za odpadke ostane (čim bolj) prazen.

Vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon je aprila opozoril, da je ogrožen obstoj botaničnega vrta, saj naj bi na območje posegla železnica. Čezenj naj bi namreč potekal drugi tir do Ivančne Gorice. Kot opozarja Bavcon, bo tir odvzel znaten del vrta, zato je prvopodpisani pod peticijo za ohranitev Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Zdaj pa je peticija, kot je sporočil, postala tudi mednarodna. Objavili so jo v novi spletni reviji svetovne organizacije botaničnih vrtov BGCI. To je velika mednarodna podpora za vrt, za kar smo zelo hvaležni, je vzpostavitev peticije komentiral Bavcon.

Če se res zavedamo, kako naše prehranske odločitve vplivajo na nas in naše okolje, bomo začeli sprejemati bolj zdrave in odgovorne odločitve. In začne se že pri naših nakupovalnih navadah. Če svojih nakupov ne opravljamo zavestno in premišljeno, se lahko zgodi, da bomo precej hrane zavrgli, saj je ne bomo porabili pravočasno. Zavržena hrana pa je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 72 kilogramov hrane. S ciljem, da zmanjšamo te količine in razvijemo bolj odgovoren odnos do hrane poteka tudi posebna kampanja Zbudi svojo hranozavest.

Evropski poslanci so prižgali zeleno luč pravici potrošnikov do popravila. Prepričani so, da bodo nova pravila oživila trg popravil. Kot ocenjujejo v društvu Ekologi brez meja, kjer podporo novi pravici pozdravljajo, ima direktiva sicer še nekaj pomanjkljivosti. Kot menijo, bo preteklo še nekaj časa, preden bo to imelo vpliv na potrošnike, načeloma pa bi moralo olajšati popravila, tako z vidika možnosti kot cene, so prepričani.

Se vam, ko vidite oglas za nova oblačila pred očmi narišejo podobe požarov v tovarnah s hitro modo, gore iz tekstilnih odpadkov v Afriki, onesnažena voda in tla, mikroplastika v naših oceanih? To so namreč posledice naše polne omare, ki jih ponudniki hitre mode v svojih oglasih ne predstavijo. 23. aprila zato oblecite rabljena oblačila in z zgledom na družbenih omrežjih k ponovni uporabi spodbudite tudi svoje bližnje, pozivajo Ekologi brez meja. Na ta dan že četrtič organizirajo dan v rabljenih oblačilih.

Vse prevečkrat se odgovornost za okolju prijaznejše ravnanje prelaga na končne uporabnike, opozarjajo Ekologi brez meja. A vsaj, ko govorimo o nakupovalnih navadah, je veliko odvisno tudi od same ponudbe in tega, kako sami trgovci potrošnikom olajšajo bolj trajnostne izbire. Prav to so si za enega od ciljev v okviru trajnostne strategije zastavili v Spar Slovenija, kjer so ob svetovnem dnevu Zemlje pripravili vodnik za trajnostno nakupovanje. In eden od korakov k spreminjanju navad je tudi umik brezplačnih plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo.

Vsako minuto v oceanih pristane najmanj tovornjak plastike. Uporaba plastike naj bi se do leta 2040 še podvojila, kar pa pomeni, da se bo situacija še zaostrila. Nova raziskava avstralske znanstvene agencije CSIRO in Univerze v Torontu pa ocenjuje, da na morskem dnu leži do 11 milijonov ton plastičnih odpadkov.

Vsak dan na svetu zavržemo več kot milijardo obrokov. In to tako v revnih kot bogatih državah. Medtem pa več kot 730 milijonov ljudi po svetu živi v lakoti, opozarja novo poročilo Združenih narodov. Poleg tega je odpadna hrana, ki je zavržemo občutno preveč, eden izmed večjih povzročiteljev podnebne krize. S tem, ko v smeti roma odpadna hrana, zavržemo tudi vire in energijo, ki smo jih porabili za njeno proizvodnjo. S tem pa pospešujemo globalno segrevanje.

Koliko aplikacij na vaših napravah dejansko uporabljate? Tudi, če jih nikoli ne odprete, te še vedno porabljajo energijo. Je vaš e-poštni nabiralnik poln starih in morda celo neprebranih mejlov? Strežniki za njihovo shranjevanje prav tako porabljajo energijo. Digitalno čiščenje je tako pomembno ne le za dobro delovanje vaših naprav, pač pa tudi za planet, saj manj shranjenih digitalnih podatkov pomeni manjšo porabo energije, s tem pa tudi manj izpustov CO2.

Kdaj ste nazadnje počistili svoj računalnik, mobilni telefon in tablico? Ali veste, da lahko, če izbrišete 100 GB podatkov iz svojih digitalnih naprav, prihranite toliko ekvivalenta CO2, kot če bi prevozili razdaljo med plažo v Strunjanu in ljubljanskim Vičem? Internet proizvede več emisij kot letalstvo, opozarjajo Ekologi brez meja. In če so nekoč organizirali najbolj znano čistilno akcijo pri nas Očistimo Slovenijo, zdaj pozivajo, da jo očistimo digitalnih odpadkov.

Povprečno gospodinjstvo je od novembra lani do januarja letos prejelo več kot dva kilograma letakov oziroma nenaslovljene oglasne pošte mesečno, kar po izračunu Ekologov brez meja pomeni nekaj nad 25 kilogramov letno. V primerjavi z letom 2019 to sicer pomeni zmanjšanje za okoli 20 odstotkov. Pri analizi podatkov izstopajo gospodinjstva v Ljubljani.

Združeni arabski emirati, ki so gostili zadnjo podnebno konferenco ZN, so s prihodnjima gostiteljema, Azerbajdžanom in Brazilijo, oblikovali tako imenovano partnerstvo trojice držav. Cilj partnerstva je povečati ukrepe in ambicije za ohranitev cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

Tudi vam zaigra srce ob pogledu na prelepe cvetove? Marsikdo si danes na svojem vrtu želi cvetoče eksotike. A vse prevečkrat pri tem pozabimo, da če lepi prizori z našega vrta uidejo v naravo, tvegamo, da invazivne tujerodne rastline, ki so velikokrat priljubljene kot okrasne rastline, povzročijo veliko škodo. Takšne rastline pa vedno pogosteje krasijo naše vrtove in parke, a njihova lepota je v resnici tempirana bomba za našo naravo, opozarjajo v novem projektu Life OrnamentalIAS. "Ohranjajmo naravno pestrost, okrasimo si življenje brez invazivk," pozivajo.

Irsko mesto Killarney se je odločilo, da je dovolj onesnaževanja okolja s plastičnimi lončki za na pot. Tistim, ki svoj topli napitek raje pijejo na poti, so otežili uporabo skodelic za enkratno uporabo. V mestu so se spopadali s kar 23.000 porabljenimi lončki za enkratno uporabo na teden. Bilo je kot kuga, ležali so bili povsod, opisujejo pobudniki okoljske akcije.

Poseben morski robot preži na svoj plastični plen v reki Temzi v Londonu v okrožju Canary Wharf. Pred seboj pobira plastenke in ostale odpadke, ki mu prekrižajo pot. Na dan tako reko očisti 21.000 plastenk.

Se tudi sami kdaj znajdete pred oznakami na plastenkah, ki obljubljajo, da so te zelene? Zveza potrošnikov Slovenije opozarja pred zavajajočim ozelenjevanjem plastenk. Kot poudarjajo, se je v zadnjem času razširila moda označevanja, da je plastenka 100-odstotno reciklirana ali pa 100-odstotno primerna za reciklažo. Skupaj z drugimi potrošniškimi organizacijami so zato preverili, kakšno je ozadje teh trditev.

Z Mestno promenado Brežice se staro mestno jedro vsako poletje spremeni v živahno prizorišče. Letos pa so ta dogodek oblekli v 'zeleno'. Preverite, kaj je na prireditvi, ki je prejela naziv Zero Waste prireditev, počela 'zelena straža', v kakšne umetnine so se spremenili smetnjaki in koliko odpadkov so zbrali. Predvsem pa, kako je naslednje jutro zasijalo prizorišče dogodka, ki tokrat za razliko od prejšnjih let ni bilo 'nastlano' s smetmi.

Gospodinjstvo lahko na leto privarčuje do 80 evrov, če se odpovemo prižiganju nagrobnih sveč. Resnično ceno našega prižiganja sveč sicer plača okolje. Seznam škodljivih posledic njihovega zbiranja, skladiščenja in obdelave na okolje je dolg. Nagrobne sveče so zaradi svoje kompleksne sestave zelo zahteven odpadek za predelavo. Vsak sestavni del sveče je treba ločiti in posebej reciklirati. Med sestavnimi deli sveče prevladuje material PVC – plastika, ki vsebuje klor, ta pa se ob razkrajanju lahko sprošča v okolje in povzroča okoljske težave. Zato ne pozabite na pravilno ločevanje tega odpadka.

Doslej ste se zagotovo že srečali s plastenko ali embalažo mleka, ki ima po novem pritrjen pokrovček. Se sprašujete, ali je ukrep, ki je posledica evropske uredbe, v resnici učinkovit za naš planet? Plastični pokrovčki so peti najpogostejši odpadek na plažah po vsem svetu, okoljsko škodo pa povzročajo na več načinov. Manj zamaškov v naravi je tako vsekakor dobra novica za naš planet.

Združeni narodi v poročilu UNEP ugotavljajo, da bi lahko do leta 2040 svetovno plastično onesnaženje drastično zmanjšali. Če bi upoštevali predlagane ukrepe, bi nam lahko uspelo plastično onesnaženje oklestiti kar za 80 odstotkov, so preračunali. To bi imelo velikanske pozitivne posledice, tudi finančne, saj bi prineslo na bilijone evrov koristi, so ugotovili.

Vsako leto proizvedemo več kot 400 milijonov ton plastike, polovico za enkratno uporabo. Če bi bila plastika država, bi bila peta največja proizvajalka izpustov toplogrednih plinov. Žal pa embalaža za ponovno uporabo predstavlja manj kot dva odstotka na embalažnem trgu, poudarjajo v društvu Ekologi brez meja. Danes obeležujemo svetovni dan rinfuze. Tudi tokrat je cilj povezati na milijone ljudi po vsem svetu, ki si prizadevajo za preprečevanje onesnaževanja s plastiko, poudarjajo v društvu.

Škodljive spremembe v vodnem krogu spodkopavajo napredek pri vseh glavnih globalnih izzivih – na področju zdravja, lakote, enakosti spolov, zaposlovanja, izobraževanja, industrije, naravnih nesreč in miru, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Kdaj pa ste vi nazadnje počistili svoje digitalne smeti? Računalniki, omrežja in strežniki zahtevajo in porabljajo energijo, da lahko brezskrbno klikamo, brskamo in spremljamo digitalne vsebine kjer koli in kadar koli. Internet in podporni sistemi tako vsako leto proizvedejo 900 milijonov ton CO2. Hkrati je 90 % ustvarjenih podatkov takoj odpadek. Neomejena poraba podatkov zahteva trikrat več energije, kot je trenutno lahko proizvedejo vsi sončni paneli na svetu. Vsak dan naš planet obkroži 281 milijard e-sporočil. Zakaj bi morali tudi v digitalnem svetu postati bolj okoljsko ozaveščeni?

Hitra moda prispeva skoraj 10 odstotkov globalnih emisij. Od leta 2000 je svetovna poraba oblačil narasla na približno 62 milijonov ton na leto in naj bi do leta 2030 dosegla že 102 milijona ton. Več kot 60 odstotkov vseh oblačil pa v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. Zato preden odvržete oblačilo v smeti, pomislite, ali bi lahko služilo še komu. Rabljena oblačila lahko podarite tudi številnim humanitarnim organizacijam, ki z njimi razveselijo svoje uporabnike. Sicer pa lahko vpliv tekstilne industrije zmanjšamo predvsem z manj novimi oblačili, recikliranjem in uporabo rabljenih oblačil.

Ekologi brez meja že tretje leto zapored 23. aprila organizirajo Dan v rabljenih oblačilih. Vabijo vas, da se jim pridružite in se oblečete okolju prijazno. Globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijard kosov oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. A samo odstotek vsega tekstila, ki ga uporabimo za oblačila, se reciklira. Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganje, izpostavljajo. Tem izzivom pa se najlažje zoperstavimo z zgledom, od tod tudi zamisel in potreba po Dnevu v rabljenih oblačilih, sporočajo.

Slovenci smo letos že porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Letos je dan ekološkega dolga za Slovenijo tako znova nastopil 18. aprila, štiri dni pred dnevom Zemlje, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje. Če bi torej vsi ljudje na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih.

Marca je Evropska komisija sprejela nov predlog o uvedbi skupnih pravil za spodbujanje popravil blaga. Obetajo si, kot so zapisali v izjavi za javnost, prihranke za potrošnike, hkrati pa bo EU tako podprla cilje evropskega zelenega dogovora. Kot računajo, bo namreč posledica novih pravil tudi zmanjšanje količine odpadkov. Kot so poudarili, je imela doslej, če so se izdelki pokvarili, zamenjava z novim izdelkom pogosto prednost pred popravilom. Ekologi brez meja ocenjujejo, da je nekaj korakov narejenih v pravo smer, a komisija potrošnikom še vedno ne zagotovi pravičnega dostopa do popravil, ocenjujejo. Kot izpostavljajo, bo tako še naprej zapravljala dragocene vire v naraščajoči gori nevarnih e-odpadkov: "V trenutnem geopolitičnem kontekstu je to tudi zamujena priložnost za zmanjšanje naše odvisnosti od kritičnih surovin in komponent, uvoženih iz tujine."

Morske ptice, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo novo bolezen, ki so jo poimenovali plastikoza, imajo brazgotine na prebavilih zaradi dolgotrajnega uživanja plastičnih odpadkov. Znanstveniki iz Naravoslovnega muzeja v Londonu pravijo, da bo povsem nova bolezen plastikoza, ki prizadene prebavni trakt, verjetno prizadela tudi druge vrste ptic, poroča Guardian.

Naravno zasnežena smučišča bodo v prihodnosti zaradi podnebnih sprememb vedno bolj redek prizor. A umetno zasneževanje, ki ima že danes v Evropi epske razsežnosti, ima številne škodljive vplive na okolje, predvsem pa je izredno energetsko potratno.

Zimski športniki opozarjajo, da je pred nami najpomembnejša tekma vseh časov, ki jo lahko zmagamo le skupaj. Podnebne spremembe ogrožajo obstoj zimskih športov. Tudi, če takoj drastično zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, se bo snežna meja na območju Alp in Pirenejev do konca stoletja zvišala še za okoli 400 metrov, kar pomeni, da bo obratovanje smučišč še bolj kot danes odvisno od izdelave tehničnega ali umetnega snega, kar pa ni možno pri temperaturah krepko nad ničlo oziroma je to povezano z velikimi stroški in porabo energije.

Pločevinke, plastenke, plastični lončki za kavo, pa tudi čevlji, zaprta hrana v plastični embalaži ... Vse to se najde ob slovenskih cestah. Vsakemu tretjemu odvrženemu odpadku bi se lahko izognili s čim hitrejšo uvedbo kavcijskega sistema, ki mu je javnost, kot ugotavljajo Ekologi brez meja, zelo naklonjena. "Upamo, da bomo zmogli dovolj politične volje, da čimprej tudi v Sloveniji uvedemo sistem, ki koristi vsem," izpostavljajo ob predstavitvi raziskave o nasmetenosti slovenskih cest.

Morski led na Antarktiki je dosegel novo rekordno nizko raven. Znaša 1,91 milijona kvadratnih kilometrov, kar je najmanj, odkar so obseg ledu v poznih 70. letih prejšnjega stoletja pričeli meriti s sateliti. Znanstveniki pravijo, da manjšanje obsega ledu ne moremo pripisati samo podnebnim spremembam.

Kljub pozivom in prizadevanjem za zmanjšanje onesnaževanja našega planeta s plastiko svet proizvaja rekordno količino plastičnih odpadkov za enkratno uporabo, večinoma iz polimerov, ustvarjenih iz fosilnih goriv, kaže novo poročilo.

Raziskovalci Univerze Adelaide so ugotovili, da potrošniki, ki si privoščijo priljubljen 'fish and chips' oziroma 'ribo in krompirček', v Avstraliji nevede jedo celo ogrožene in uvožene vrste morskega psa. Kot ugotavljajo, je izredno zaskrbljujoče, da je sestava jedi v večini prodajaln s priljubljenimi 'fish and chips' jedmi povsem neprimerno označena.

Raziskovalci slovenskega društva za morske sesalce Morigenos so dokumentirali najdaljšo pot obalnega ekotipa delfina vrste velika pliskavka na svetu. Delfin, ki so poimenovali Prešeren, je obiskal Tirensko morje, severni Jadran in Ligursko morje. Ugotovitve, do katerih so prišli slovenski raziskovalci v sodelovanju z italijanskimi kolegi, kažejo, da so ti morski sesalci veliko bolj mobilni, kot so sklepali doslej.

Znanstveniki so na Grenlandiji odkrili najstarejšo DNK na svetu. Ta je stara dva milijona let in bi lahko pomenila pomemben preboj in vzbudila novo upanje v razumevanju, kako se boriti proti podnebnim spremembam, ocenjujejo znanstveniki.

Slovenski Triglavski narodni park (TNP) in italijanski Naravni park Julijsko predgorje sta z uvodnim srečanjem v Mojstrani začela postopek priprave vloge za vzpostavitev enotnega čezmejnega Biosfernega območja Julijske Alpe. To predstavlja krepitev dosedanjega sodelovanja med parkoma in prebivalstvom na obeh straneh meje.

Jaka Tomc z bipolarno motnjo živi že vsaj 14 let, takrat so mu namreč uradno postavili diagnozo. Je pisatelj, avtor že osmih romanov, najnovejši z naslovom Stop igra, pa bo izšel prihodnje leto. Ta je v celoti posvečen njegovemu življenju z bipolarno motnjo.

"Tekstilni odpadki so poleg elektronskih najhitreje rastoča vrsta odpadkov, ki pa se jih kot družba lotevamo najpočasneje. Prvi korak v pravo smer je obvezno ločeno zbiranje, ki ga morajo države članice EU vzpostaviti do 2025. Trenutno se na globalni ravni reciklira manj kot odstotek tekstilnih odpadkov. Obvezno ločeno zbiranje bi povečalo količino in kakovost vhodnih materialov, kar bi lahko spodbudilo nujne inovacije na področju reciklaže," izpostavlja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Se sprašujete, kdaj sploh je črni petek? Ves november se je namreč spremenil v črni mesec, ki je, kot poudarjajo naši sogovorniki, slavljenje družbenega sistema, nevzdržnega za planet, za okolje in ljudi. Vse akcije in popuste, pri katerih (domnevno) prihranijo potrošniki, namreč (pre)drago plača planet. Črni petek pa v resnici predstavlja zgolj vrh ledene gore, prekomerno potrošništvo je postalo naš življenjski slog. A ne za vse. V letu 2019 je ekonomsko šibkejših 50 odstotkov prebivalcev planeta proizvedlo zgolj 12 odstotkov vseh globalnih emisij toplogrednih plinov, 10 odstotkov najbogatejših pa kar 48 odstotkov vseh emisij. Razmisliti moramo o tem, da lastništvo stvari nadomestimo s storitvami popravil in souporabe. To je eden od načinov za upor družbenemu sistemu, ki v resnici poskrbi le za majhen odstotek ljudi, pravi direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Po podatkih Evropskega parlamenta se je v zadnjih desetletjih količina kupljenih oblačil na osebo v Evropski uniji povečala za 40 odstotkov. Razlog za to so predvsem nizke cene oblačil, hkrati pa so ta postala manj kakovostna. To pomeni, da je njihova življenjska doba vse krajša in tako postajajo najhitreje rastoči odpadek. Prav zato so tekstilni odpadki v središču letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

Občine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so pridobile mednarodni certifikat Zero waste občina, ki ga podeljuje Mission Zero Academy. Slovenija je s tem postala država z največ certiciranimi občinami. Ta certifikat so si pred tem že uspeli zagotoviti tudi na Bledu in v Gorjah, so sporočili iz Ekologov brez meja.