london

Največja ledena gora na svetu A23a, ki se trenutno razteza na površini večji od Londona, je po 40 letih začela z razpadanjem. To bo hitro in najverjetneje ne bo predstavljajo grožnje ekosistemu, bo pa pomenilo začasno grožnjo ladijskemu prometu, svarijo znanstveniki. Pred tem so se sicer bali, da bo trčila v odmaknjeni otok in ogrozila populacije pingvinov, a se to ni zgodilo.

Velika Britanija je zaradi okoljskih posledic prepovedala e-cigarete za enkratno uporabo, saj na odlagališčih končajo ogromne količine dragocenih kovin in povzročajo onesnaževenje. Prepoved vključuje tako trgovine kot spletno prodajo, s čimer želijo zmanjšati vpliv teh izdelkov na okolje in zaščititi vodne vire.

Svet je v ponedeljek spremljal, kako so v vesolje izstrelili kapsulo z izključno žensko posadko. Turistični suborbitalni let je trajal dobrih 10 minut in je zvezdnice ponesel 100 kilometrov nad Zemljo. In čeprav gre za nov mejnik pri vesoljskih potovanjih, pa okoljevarstveniki svarijo pred vplivom tovrstnega turizma na okolje, predvsem na segrevanje ozračja in posledično podnebne spremembe.

Kaj živi pod plavajočimi ledenimi policami Antarktike, je bilo doslej ovito v skrivnost, zato so znanstveniki navdušeni nad novimi odkritji. Odpravi Schmidt Ocean Institute je prvi uspelo raziskati območje, ki je zazevalo, ko se je od ledene police odlomila ogromna ledena gora A-84. Naleteli so namreč na prijetno presenečenje – območje kar kipi od življenja. Še posebej vznemirilo jih je odkritje skupnosti 'starodavnih' spužev in koral.

Živila, pridelana v laboratoriju, so bila nekoč del znanstvenofantastičnih romanov, v Veliki Britaniji pa bi lahko bila odobrena za prehrano ljudi v naslednjih dveh letih. Na otoku so vodilni na področju razvoja izdelkov, vzgojenih v laboratoriju, vendar se večina takšnih podjetji pritožuje nad težavami pri pridobivanju odobritve Agencije za standarde hrane.

Največja ledena gora na svetu je nasedla v plitvih vodah ob oddaljenem britanskem otoku Južna Georgia, kjer živi na milijone pingvinov in tjulnjev. Zdi se, da se je megalomanska ledena gora zagozdila in naj bi se začela lomiti na jugozahodni obali otoka. Ribiči se bojijo, da se bodo morali boriti z velikimi kosi ledu, kar bi lahko vplivalo na nekatere pingvine, ki se hranijo na tem območju. A znanstveniki mirijo, da so v ledu ujete ogromne količine hranil in da bi lahko ledena gora s taljenjem povzročila celo eksplozijo življenja v oceanu.

Srednjeveško trgovsko središče v severni Mavretaniji je bilo stoletja znano po živahnem vrvežu. Obiskovali so ga pesniki, modreci, trgovci. Tu je tudi dom številnih knjižnic, ki hranijo na tisoče dragocenih rokopisov, ki pričajo o neki drugi dobi. A zdaj je na robu propada. Pesek iz Sahare se zadnja leta namreč vedno bolj kopiči in že dolgo prekriva jedro starodavnega mesta iz 8. stoletja, pa tudi soseske na njegovem robu. Prebivalci so obupani – puščava je naša usoda, pravijo.

Najbogatejši odstotek ljudi je že porabil svoj delež svetovnega ogljičnega proračuna za leto 2025 le v prvih 10 dni januarja. To pripovedujejo podatki nove raziskave organizacije Oxfam, ki se osredotoča na vpliv razkošnega življenjskega sloga superbogatih na podnebno krizo.

Ena najstarejših in največjih ledenih gor A23a je prepotovala že več kot 3000 km, odkar se je odlomila od ledene police na Antarktiki. Zdaj obstaja bojazen, da bo trčila v odmaknjen britanski otok, ki je pravi raj za divje živali. Če bi se otok res znašel na poti ledene gore, bi ta ogrozila življenje na njem in potencialno spremenila ekosistem.

Novo poročilo organizacije Christian Aid je pokazalo, da so se leta 2024 v Evropi zgodile tri od 10 najdražjih podnebnih nesreč leta. Glede na novo poročilo je bilo vseh deset finančno najdražjih podnebnih nesreč leta 2024.

Sončna španska Valencia bo k solarizaciji pristopila na nekoliko nenavaden način. Mesto je predstavilo načrte, po katerih bi pokopališča spremenili v največjo mestno sončno elektrarno v državi. Projekt so poimenovali RIP. Prve fotovoltaične panele so že namestili.

Tudi sami opazite, da se po sprehodu v naravi počutite občutno bolje? Še ena raziskava potrjuje blagodejno moč narave za boljše duševno počutje ljudi. V Veliki Britaniji so v največjem projektu 'predpisovanja narave na recept' doslej ugotovili bistveno izboljšanje počutja udeležencev.

V Sloveniji ima zgolj odstotek najpremožnejših v lasti 23 % vsega zasebnega premoženja, povprečni posameznik iz te skupine pa je neposredno odgovoren za kar 11-krat več letnih izpustov kot oseba iz manj premožne polovice prebivalstva. To je ena izmed ugotovitev nove študije, ki jo je objavila Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. "Razred največjih lastnikov kapitala nas s svojo luksuzno potrošnjo, kapitalskimi naložbami in političnim vplivom vodi v podnebni zlom," so poudarili.

Po ugotovitvah študije, ki jo je objavil World Weather Attribution so podnebne spremembe povzročile, da je bilo deževje vsaj za sedem odstotkov močnejše, zaradi česar so mesta prizadele obsežne poplave. Če se planet ne bi segreval zaradi človeškega delovanja, pa bi se možnosti za takšne padavine prepolovile, ugotavljajo znanstveniki.

Ponudba direktnih železniških povezav med evropskimi mesti je slaba, svari nevladna organizacija Greenpeace. Vlaki bi lahko ob obstoječi infrastrukturi povezovali kar trikrat več destinacij. Poudarjajo, da so zato za potnike veliko bolj privlačni letalski prevozi, ki pa neprimerljivo bolj obremenjujejo okolje.

Si želite sončne elektrarne pa nimate svoje strehe? Nekateri so se znašli po svoje in v Evropski uniji je mogoče videti kopico dobrih praks, kako se lahko prebivalci vključujejo v zeleni energetski prehod. Nemčijo je zajel val 'solarizacije' balkonov. Sledijo pa ji tudi Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Poljska in Luksemburg.

Lansko leto je bilo rekordno po postavitvi novih vetrnih elektrarn po svetu. Vse več držav svoje potrebe po električni energiji že večinsko pokriva z obnovljivimi viri. Sedem držav po svetu je že pri 100-odstotkih, temu cilju pa sta zelo približali tudi dve državi EU.

Daleč od naših oči v globinah oceanov leži večmilijardni plen v obliki dragocenih mineralov in kovin. Nad površjem pa se odvija bitka med rudarji in okoljevarstveniki. Slednji opozarjajo, da je največji zaklad v resnici neokrnjenost tega ranljivega ekosistema, zato ga je treba po njihovem mnenju na vsak način zaščititi pred globokomorskim rudarjenjem. Ker je na morskem dnu visok plen, je vojna zanj že od samega začetka neusmiljena. Zadnja drama pa: okoljevarstvena organizacija Greenpeace bo morda izključena iz posebnega organa ZN, ki nadzoruje kontroverzne načrte za začetek globokomorskega rudarjenja.

Na tone starega kemičnega orožja iz prve in druge svetovne vojne, izrabljeni radioaktivni odpadki, ostanki jedrskih nesreč ... Vse to se nahaja v globokem morju in na morskem dnu. Na dnu najglobljega poznanega dela svetovnih oceanov, v Marijanskem jarku, so znanstveniki našli tudi plastične vrečke in konzerve, v tam živečih rakcih pa sledi večnih kemikalij. To kaže, da je plastika, ki jo vidimo plavati na površju, praktično le vrh ledene gore onesnaženosti naših oceanov.

Vse kaže, da bo po kavi, avokadu, pivu, tekili in prosecu ogrožena še ena priljubljena razvada – sladkarije. Podnebna kriza namreč vpliva tudi na pridelek sladkorja, ki se je zato na trgu že močno podražil. Cene sladkorja so bile lani namreč najvišje v zadnjih 12 letih, to pa se ponekod že pozna tudi na cenah sladkarij na trgu.

Ob obali Sunderlanda so se odločili, da bodo pred izumrtjem rešili avtohtone ostrige, ki so pomembne pri čiščenju morske vode, tega pa so se lotili na nekoliko drugačen način. Na novonastali greben v velikosti nogometnega igrišča so naselili 10.000 avtohtonih ostrig. Te so tudi učinkovito orožje, ki bodo prispevale pri odstranjevanju onesnaževal iz vode, poudarjajo znanstveniki.

Britanska polarna raziskovalna ladja se je srečala z največjo ledeno goro na svetu. Ta se je namreč, kot smo že poročali, začela premikati po skoraj 40 letih. Raziskovalcem, ki so se znašli blizu fascinantne ledene gore, je tako uspelo narediti nekaj posnetkov. Neverjetno srečno naključje pa je znanstvenikom omogočilo tudi zbiranje vzorcev morske vode okoli ogromne gore.

Dvanajst najbogatejših milijarderjev na svetu s svojimi superjahtami, zasebnimi letali, vilami in finančnimi naložbami proizvede več emisij toplogrednih plinov kot znesejo skupne emisije energije, ki jo porabi dva milijona domov. To kažejo analize raziskovalcev, ki so pod drobnogled vzeli dvanajsterico superbogatašev.

Znanstveniki so opozorili, da se je A-23A, ki velja za največjo ledeno goro na svetu, začela premikati po tem, ko je bila več kot 37 let pritrjena na oceansko dno. Prve premike so sicer zaznali že pred tremi leti, zdaj pa se je zaradi vetrov in tokov začela pospešeno premikati.

Poseben morski robot preži na svoj plastični plen v reki Temzi v Londonu v okrožju Canary Wharf. Pred seboj pobira plastenke in ostale odpadke, ki mu prekrižajo pot. Na dan tako reko očisti 21.000 plastenk.

Novo poročilo razkriva, da najbogatejši odstotek ljudi na svetu povzroči več izpustov toplogrednih plinov kot najrevnejših 66 odstotkov svetovnega prebivalstva. Poročilo kaže, da najbogatejši odstotek ljudi na svetu živi podnebno neobremenjen slog življenja, njihove emisije pa so odgovorne za trpljenje najrevnejših na svetu, ki praviloma nosijo največje breme podnebnih sprememb.

Bi vozniško dovoljenje zamenjali za brezplačen javni prevoz? To je možno v nekaterih mestih v Nemčiji. Nemčija namreč preizkuša številne inovativne načine, da bi zmanjšala število avtomobilov na cestah. Mednarodna okoljska organizacija Greenpeace sicer poziva vlade, naj uvedejo cenovno ugodne podnebne vozovnice za ves javni prevoz. Evropsko komisijo pa poziva, naj to omogoči in v prihodnosti uvede enotne podnebne vozovnice za vso Evropo.

Prestolnica Švedske je napovedala prepoved vstopa dizelskim in bencinskim vozilom. V središče Stockholma tako od 31. decembra 2024 ne bo več dovoljeno zapeljati z bencinarji in dizli. Ukrep uvajajo v upanju, da bo pripomogel k zmanjšanju onesnaženja v mestu. Prebivalci in obiskovalci mesta pa bodo zdaj pridobili veliko prostora za hojo in kolesarjenje.

Tisti, ki pojedo veliko mesa, lahko povzročijo tudi do dvakrat več emisij ogljika na dan kot tisti, ki uživajo malo mesa. Kot so ugotovili raziskovalci univerze Oxford, bi samo v Veliki Britaniji zmanjšanje količine zaužitega mesa lahko imelo enak učinek, kot če bi s cest odstranili osem milijonov avtomobilov. Zaradi vpliva prehrane na podnebne spremembe se zato priporoča uživanje večjega deleža hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric, zelenjave in sadja, ter zmanjšanje potrošnje hrane živalskega izvora, so ob letošnjem svetovnem dnevu hrane poudarili v društvu za sonaraven razvoj Focus.

V Talinu praznujejo deseto obletnico, odkar je javni promet v prestolnici postal brezplačen. A niso zaspali na lovorikah, javni prevoz vseskozi izboljšujejo in se trudijo, da bi bil ta čim učinkovitejši. Trenutno uvajajo koncept 15-minutnega mesta, kjer je prebivalcem vse, kar potrebujejo, dostopno v 15 minutah. Talin se je povzpel tudi na prvo mesto Greenpeaceove lestvice glede na učinkovitost in cenovno ugodnost javnega prevoza v evropskih prestolnicah.

Ta teden smo obeležili mednarodni dan čistega zraka. Onesnažen zrak v Evropi tako ni zgolj tih spremljevalec našega vsakdana, temveč smrtonosna grožnja, ki vsako leto zahteva skoraj 400.000 življenj, so opozorili na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Stroški zdravstvene oskrbe, izguba produktivnosti in škoda na infrastrukturi zaradi onesnaženega zraka v EU so ocenjeni na do 940 milijard evrov letno, so izračunali.

Do konca stoletja bo zaradi podnebnih sprememb več kot 90 odstotkov kolonij cesarskih pingvinov izginilo. Znanstveniki so en tak primer množičnega pogina opazovali konec leta 2022, ko se je na Antarktiki ledena ploskev z več tisoč mladiči pingvinov odlomila in stalila, še preden so dobili vodoodporno perje, potrebno za plavanje.

Nasini satelitski posnetki kažejo, da postajajo svetovni oceani vse bolj zeleni. Sprememba barve je posledica sprememb ekosistemov v oceanih, ki pa so posledica podnebnih sprememb.

Podjetja in posameznike, ki onesnažujejo britanske reke in druge ekosisteme, lahko po novem doletijo globe v neomejeni višini, je sporočila britanska vlada. Trenutna omejitev denarnih kazni bo torej odpravljena, je ob široki podpori javnosti odločila vlada.

Življenjsko ogrožajoča vročina bi lahko do leta 2100 prizadela dve milijardi ljudi, ugotavljajo raziskovalci. Katere države so najbolj ogrožene? Globalno segrevanje bo milijarde ljudi pregnalo iz njihove 'podnebne niše', v kateri je človeštvo cvetelo tisočletja, opozarjajo znanstveniki.

Nizozemsko podjetje je analiziralo zasebne lete v Evropi. Nebo nad staro celino je namreč lani preletelo kar 64 odstotkov več zasebnih letal, za katera Greenepeace opozarja, da so popolnoma nesmiselna, hkrati pa povzročajo osupljivo onesnaženje planeta. Ugotovili so, da je daleč največ letal poletelo z Velike Britanije, najbolj priljubljena linija pa je bila med prestolnicama Velike Britanije in Francije. Kljub temu, da je Slovenija na repu lestvice, je število zasebnih poletov in emisij, proizvedenih s tega naslova, strmo poraslo, opozarjajo pri Greenpeaceu Slovenija.

31-letni Nizozemec Rens Goede se je konec marca odpravil iz Velike Britanije na 30.000 kilometrov dolgo pot do južne Indije. Na tej poti bo prečkal okoli 30 držav, ta teden pa je iz Avstrije prikolesaril tudi v Slovenijo. In zakaj se je odločil za ta podvig? Ker želi na ta način ozaveščati o vse večji degradaciji rodovitne prsti.

Vse življenje se je danes okronani kralj Karl III. zavzemal za okolje in reševanje perečih okoljskih problematik. Mnogi so ga dojemali kot pomembnega zagovornika podnebja, ki financira dobrodelne organizacije in kampanje, povezane z reševanjem okoljskih težav. A teža krone na njegovi glavi ga bo verjetno prisilila v politično nevtralnost. Nekateri tako že ugotavljajo, da je 'zeleno štafeto' predal prestolonasledniku Williamu.

Kje v Evropi je najbolj učinkovit in najmanj učinkovit javni prevoz? Na to vprašanje v novem poročilu odgovarja organizacija Greenpeace. Kot ugotavljajo, je najbolj učinkovit javni prevoz na voljo v Luksemburgu, najmanj pa v Bolgariji. Slovenija se je uvrstila na 14. mesto od 30. držav.

Naravovarstveniki so navdušeni nad rojstvom najredkejšega šimpanza na svetu. Podmladka, ki ga bodo poimenovali rock ali pop zvezdi, so se razveselili v angleškem živalskem vrtu Chester ZOO. Novi mladič daje upanje za prihodnost ogrožene vrste, so prepričani.

Dejavnost popravil in predelave oblačil je nekoč veljala za obskurno, zadnje čase pa jo spodbujajo potrošniki, ki želijo priročne rešitve za obnovo oblačil in modnih dodatkov. Idejo trenutno spodbujajo tri večja Londonska podjetja: Sojo, Save Your Wardrobe in Recovery, ki se ukvarja z recikliranjem tekstila. Glavni cilj regulativnih ukrepov je zajeziti rast hitre mode ter spodbuditi njihovo izposojo in nadaljnjo uporabo.

Svetu grozi popolna izguba arktičnega ledu poleti, svarijo znanstveniki v novem poročilu. Dramatično izginotje ledenih plošč bo povzročilo katastrofalen dvig morske gladine, ki bo ogrožal svetovna mesta, opozarjajo znanstveniki. V Egiptu so na COP27 zbrani svetovni voditelji, ki razpravljajo o tem, kako rešiti svet pred posledicami podnebnih sprememb.

Bi pustili dobro plačano službo, o kateri ste sanjali že kot otrok, ker bi bila v nasprotju z vašimi vrednotami? Pogovarjali smo se z britanskim pilotom, ki je naredil prav to in postal goreč okoljski aktivist. Zdaj si prizadeva, da bi spremenili letalsko industrijo in jo naredili okolju prijaznejšo.

Kralj Karel III. je kot princ Charles večkrat javno izrazil skrb za okolje, lani je odmeval njegov govor pred podnebno konferenco COP 26 v Glasgowu. A kot so sporočili iz Buckinghamske palače, se tokratne podnebne konference COP27 ne bo udeležil.

Uhajanje plina iz Severnega toka je tudi veliko podnebno tveganje, opozarjajo strokovnjaki. Zemeljski plin, ki uhaja iz plinovoda, je skoraj v celoti sestavljen iz metana, ki je za ogljikovim dioksidom drugi največji povzročitelj podnebnih sprememb. Metan pa je toplogredni plin, ki je 'kriv' za skoraj tretjino porasta globalne povprečne temperature od začetka industrijske revolucije. Prve ocene kažejo, da se je doslej sprostila tolikšna količina emisij, kot jo v letu dni povzroči 1,3 milijona avtomobilov.

V britanskem Bristolu vas v eni izmed vegetarijanskih restavracij pričaka poseben jedilni list. V njem ne boste našli izračuna o kalorijah, ki jih bo vseboval vaš krožnik, pač pa izračun okoljskega odtisa, ki ga je zahtevala priprava vaše hrane od zemlje pa do vilic. Tako želijo potrošnike spodbuditi, da naročijo toliko, kot bodo pojedli, in da se zavedajo, kakšen vpliv na okolje imajo njihove vsakodnevne odločitve. Polovico biokapacitete Zemlje namreč porabimo za pridobivanje hrane, vseskozi se soočamo z rastjo cen hrane in opozorili, da nas čaka pomanjkanje nekaterih osnovnih živil, na drugi strani pa še vedno velika količina hrane pristane v smeteh.

V podrobni analizi trimesečnega poletnega obdobja od junija dalje britanska meteorološka agencija ugotavlja, da je v Angliji povprečna poletna temperatura letos znašala 17,1 stopinje Celzija. S tem je letošnje poletje postalo eno od dveh najbolj vročih v zgodovini Anglije.

Znanstveniki so ugotovili, da bi lahko mravlje nadomestile nekatere škodljive pesticide in tako pomagale pri obstoju čebel, od katerih je odvisna vsaka tretja žlica hrane. Naravna moč žuželk je lahko ob pogoju, da z njimi pravilno upravljamo, učinkovitejša kot zatekanje k škodljivim kemikalijam, ugotavljajo. A pot do tja je še dolga, najprej je treba bolje razumeti kompleksne odnose med škodljivci, mravljami in ostalimi organizmi.

Uporabniki elektronskih cigaret v Veliki Britaniji zavržejo ogromno količino elektronskih cigaret za enkratno uporabo. Količina zavrženih elektronskih cigaret za enkratno uporabo na Otoku vsebuje približno 10 ton litija, ki vsako leto konča na odlagališčih ali v sežigalnicah odpadkov, kar je dovolj kovine za izdelavo baterij za 1200 električnih avtomobilov, so izračunali. Posledice neustreznega ravnanja z e-odpadki so ogromna izguba dragocenih in kritičnih surovin iz dobavne verige ter resne zdravstvene, okoljske in družbene težave.

Umrl je James Lovelock, britanski okoljski znanstvenik, ki je postavil hipotezo o Gaji. Trdil je namreč, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.

Znanstveniki so razkrili inovativno robotsko ribo, ki bi lahko pomenila pomembno orožje v boju z mikroplastiko v oceanih. Drobna robo-riba lahko 'plava' in se 'prehranjuje' z delci mikroplastike. Še posebej pomembno pa je, da lahko v primeru poškodbe popravi samo sebe. A zaenkrat je zaplavala zgolj v laboratorijskih pogojih, gre za prvi korak k inovaciji, ki bi lahko v prihodnosti pomembno pripomogla k naslavljanju težave mikroplastike v svetovnih morjih.

Prvi župan v Veliki Britaniji, ki je razglasil podnebno krizo, se sooča z očitki, da je s potjo na TED konferenco v Kanadi po nepotrebnem ustvaril visok okoljski odtis. Preletel je namreč devet ur, da je imel 14 minutni govor o podnebni krizi. Kot so izračunali podnebni aktivisti, let iz Velike Britanije v Kanado ustvari 2.016 ton ogljikovega dioksida. Prepričani so, da bi njegov govor dosegel veliko večji učinek, če bi ga izvedel prek spleta.

Kaj pa vi? Izklapljate elektronske naprave iz vtičnic, ko se odpravite od doma oziroma ko jih ne potrebujete? Izračuni kažejo, da lahko tako zmanjšate letni znesek, ki ga odštejete za plačilo računov za elektriko.

Pred skoraj desetimi leti je po hudem astmatičnem napadu v Londonu umrla 9-letna Ella. Poznejša preiskava je pokazala, da je njeno smrt povzročil onesnažen zrak, saj so jo zaradi težav z dihanjem v treh letih pred smrtjo skoraj 30-krat prepeljali v bolnišnico. Zdaj pa je britanski parlament začel obravnavo predloga, s katerim bi uzakonili pravico do čistega zraka.

Kemična onesnaževala, ki se nahajajo v okolju, lahko povzročijo motnje v presnovi pri ljudeh. Nekateri celo povzročijo, da se nagnjenost k debelosti prenese s staršev na otroke, ugotavljajo znanstveniki. Menijo, da bi morala medicina zato k zdravljenju debelosti pristopiti tudi z vidika onesnaženosti okolja.

Mednarodni ladijski promet ogroža 'nežne morske velikane', kot so raziskovalci poimenovali morske pse orjaške kitovce. Populacija veličastnih morskih psov se je v zadnjih letih na globalni ravni namreč prepolovila, znanstveniki pa so glede vzrokov za upad tavali v temi. Nova študija kaže, da je velika verjetnost, da je eden izmed smrtonosnih dejavnikov, ki ogroža populacijo tudi gost ladijski promet.

Vsako minuto v svetovne oceane prispe za tovornjak plastičnih odpadkov, zaradi katerih po izračunih znanstvenikov vsako leto pogine vsaj 100.000 morskih živali. Da bi zmanjšali količino plastike, ki pristane v oceanih, so pri organizaciji Global Plastic Watch razvili novo orodje, ki s pomočjo satelitskih posnetkov in umetne inteligence locira odlagališča plastičnih odpadkov in določi njihovo oddaljenost od vodnih poti. Tako imajo oblasti informacijo o tem, katera odlagališča so kritična in predstavljajo še posebej veliko tveganje za okolje. EU je sicer med največjimi izvozniki plastičnih odpadkov, ki se znajdejo na prav takšnih odlagališčih tretjega sveta. Med desetimi največjimi izvozniki plastike je šest članic EU, med njimi tudi Slovenija, je pisalo v poročilu okoljevarstvene agencije EIA iz leta 2020.

Raziskovalci so v vodoopornih otroških oblačilih, pohištvu in posteljnini odkrili večne kemikalije oziroma PFAS. Skoraj 60 odstotkov testiranega otroškega tekstila, ki je bil označen kot vodoodporen in celo okolju prijazen, je vsebovalo kemikalije PFAS, so ugotovili v študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Environmental Science and Technology Journal. Te kemikalije imajo lahko škodljiv učinek na zdravje ljudi. Povezujejo jih s tveganjem za nastanek raka, prirojenimi okvarami, boleznimi jeter, boleznijo ščitnice, zmanjšano imunostjo, hormonskimi motnjami in vrsto drugih resnih zdravstvenih težav.

Na družbenih omrežjih razburja nenavadna ideja, ki jo je navdihnila svetovna pandemija covida-19. Skupina študentov iz Velike Britanije je predstavila novo možno rešitev za zmanjšanje emisij metana, močnega toplogrednega plina, pri govedoreji. Zamislili so si, da bi lahko izpuste metana, ki jih povzroča govedo, uravnavali oziroma zmanjšali s posebnimi obraznimi maskami za govedo. Za idejo so dobili nagrado v vrednosti skoraj 60.000 evrov, ki jo bodo namenili za dodaten razvoj maske. Ideja pa je na družbenih omrežjih razburila številne uporabnike, ki poudarjajo, da je edina prava pot zmanjšanje količine mesa, ki ga zaužijemo, in ne omejevanje svobode živalim.

"Ravnanje s prstjo mora biti predpisano v politikah. Razumeti moramo, da prst ni naša lastnina. Je zapuščina. Pomembno je, da jo živo predamo prihodnjim generacijam, ne kot mrtvo snov," poudarja indijski vizionar, duhovni voditelj in okoljevarstvenik Sadhguru. Med svojim stodnevnim popotovanjem od Anglije do juga Indije se je ustavil tudi v Sloveniji. Navdušili so ga slovenski gozdovi in naša ljubezen do čebel. "Mislim, da so Slovenci tako prisrčni oziroma sladki, ker so prepojeni z medom," je prepričan. Med svojim potovanjem si je namreč vzel čas tudi za pogovor za Čas za zemljo.