lokalna pridelava

Obeležujemo dan Zemlje, v tem mesecu pa smo žal zabeležili tudi veliko bolj neslaven dan. Dan ekološkega dolga Slovenije, ki smo ga letos obeležili že 8. aprila, pomeni, da smo na ta dan porabili že vse naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Od tega trenutka naprej prebivalci Slovenije živimo v ekološkem dolgu, kar ima resne posledice za našo prihodnost. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako lahko z vsakdanjimi dejanji znižamo svoj ekološki odtis in živimo bolj trajnostno.

Zaznamujemo dan Zemlje. To je pravi dan, da se vprašamo, kako lahko tudi sami doprinesemo delček k boljši kondiciji našega planeta. Za začetek lahko izmerimo ogljični odtis in premislimo, kako bi ga lahko zmanjšali.

Prebivalci majhnega mesteca na jugovzhodu Nizozemske so vložili tožbo proti pridelovalcu cvetja. Ta namreč namerava nekaj metrov od njihovih hiš zasaditi polje lilij. Na prvi pogled se zdi takšna tožba absurdna, a razlog za nasprotovanje lokalne skupnosti je povsem ekološki ...

Tisti, ki pojedo veliko mesa, lahko povzročijo tudi do dvakrat več emisij ogljika na dan kot tisti, ki uživajo malo mesa. Kot so ugotovili raziskovalci univerze Oxford, bi samo v Veliki Britaniji zmanjšanje količine zaužitega mesa lahko imelo enak učinek, kot če bi s cest odstranili osem milijonov avtomobilov. Zaradi vpliva prehrane na podnebne spremembe se zato priporoča uživanje večjega deleža hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric, zelenjave in sadja, ter zmanjšanje potrošnje hrane živalskega izvora, so ob letošnjem svetovnem dnevu hrane poudarili v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji in v Evropi dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Mleko je eno izmed tistih živil, ki je v prehrani Slovencev prisotno že od nekdaj. Uživati ga je priporočljivo kot del pestre in uravnotežene prehrane, saj je dober vir kalcija in vitamina D, pri izbiri pa velja prisegati na kakovostno mleko in mlečne izdelke iz slovenskih kmetij. Ob tem ne gre zanemariti niti izvora mleka, saj so med kravjim, kozjim in ovčjim mlekom kar precejšnje razlike. Jih poznate?

Kako je lahko hrana, ki je prepotovala pol sveta, cenejša od lokalno pridelane hrane, ki ima bistveno nižji ogljični odtis in tudi dokazano več hranil? Razlog, da je hrana iz drugega dela sveta tako 'poceni', je tudi izkoriščanje delovne sile in okolja daleč stran od oči evropskega potrošnika. Vrednost hrane lahko namreč razumemo šele, ko upoštevamo vse najrazličnejše vplive njene pridelave in potrošnje. Pri Združenih narodih so ocenili, da plačamo samo tretjino stroška pridelave hrane. Cena na računu tako pogosto ne odraža dejanskih proizvodnih stroškov, vplivov pridelave in potrošnje na okolje, kot so degradacija tal, onesnaženje vode, uničenje ekosistemov in izguba biotske raznovrstnosti. In tudi ne odraža vplivov na podnebje oz. količine emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo v oskrbovalni verigi s hrano, ter družbenih vplivov, kot je vpliv na zdravje ljudi, ponazarjajo v Umanoteri.

Čeprav je bilo letošnje leto vremensko precej muhasto, nas je narava vendarle obdarila z obilico svojih darov. Slovenske kmetije se tako lahko pohvalijo z bogato letino, kar se vsekakor splača izkoristiti. Naj bo torej vaša letošnja ozimnica dobro založena z izdelki lokalne pridelave, pri tem pa bodite pozorni na pravilno shranjevanje, da delo pridnih rok ne bo šlo v nič.

Hrana se je lani v povprečju podražila za približno 15 odstotkov. Za košarice s hrano slovenska gospodinjstva odštejejo več kot desetino svojih prihodkov, a še vedno manj od povprečja EU, ugotavlja statistični urad. "Šele ko bomo posekali zadnje drevo, ulovili zadnjo ribo in zastrupili zadnjo reko, bomo spoznali, da denarja ne moremo jesti, pa sicer pravi pregovor avtohtonih prebivalcev ameriške celine, ki ob svetovnem dnevu hrane še posebej odmeva. Za pridobivanje hrane namreč porabimo kar polovico biokapacitete Zemlje. Recept za rešitev našega planeta je tako v resnici tudi v naših rokah. Če bo na naših krožnikih več lokalne, sveže, nepredelane hrane in v naših koših manj odpadne hrane, bo to zagotovo dober in okusen začetek.

V zadnjih letih se vse več ljudi zaveda, kako pomembno je, da uživamo lokalno pridelano in sezonsko hrano. To se je pokazalo tudi v aktualni krizi, kjer so se zamajale tudi globalne prehranske verige. Tudi raziskave kažejo, da je vse več potrošnikov za lokalno in kakovostno hrano pripravljeno plačati več. K zavedanju, da je pomembno posegati po lokalni hrani, prispevajo tudi številne sheme in projekti, tudi takšni, ki so namenjeni predvsem mladim. In zakaj je pomembno, da čim več posegamo po lokalno pridelani in sezonski hrani?

Oskrba s hrano je ključno področje, na katerem moramo ukrepati že danes, če želimo preprečiti katastrofalne podnebne spremembe, poudarjajo v nevladni organizaciji Umanotera. A kakšna hrana je pravzaprav podnebju prijaznejša hrana? To je hrana, ki je večinoma rastlinskega izvora, pridelana na sonaraven način. Pridelana lokalno in kupljena čim bolj neposredno od lokalnih pridelovalcev ali iz pravične trgovine. Pomembno je, da je ta čim manj zapakirana, sezonska in čim manj predelana ter predvsem hrana, ki ne pristane med odpadki, naštevajo. Kako trajnostno pa se prehranjujemo Slovenci?

V britanskem Bristolu vas v eni izmed vegetarijanskih restavracij pričaka poseben jedilni list. V njem ne boste našli izračuna o kalorijah, ki jih bo vseboval vaš krožnik, pač pa izračun okoljskega odtisa, ki ga je zahtevala priprava vaše hrane od zemlje pa do vilic. Tako želijo potrošnike spodbuditi, da naročijo toliko, kot bodo pojedli, in da se zavedajo, kakšen vpliv na okolje imajo njihove vsakodnevne odločitve. Polovico biokapacitete Zemlje namreč porabimo za pridobivanje hrane, vseskozi se soočamo z rastjo cen hrane in opozorili, da nas čaka pomanjkanje nekaterih osnovnih živil, na drugi strani pa še vedno velika količina hrane pristane v smeteh.

Z Alessandrom Gallijem, strokovnjakom iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, smo se pogovarjali, kaj pravzaprav je ekološki odtis, kako ga izračunajo in zakaj v Sloveniji dan okoljskega dolga nastopi hitreje kot dan, ko obeležujemo svetovni dan ekološkega dolga. Za Slovenijo so kalkulator ekološkega odtisa prilagodili na Inštitutu za zdravje in okolje, kjer so v okviru poletne šole Sustainaware predstavili številne načine, kaj lahko kot posamezniki naredimo, da ga čim bolj zmanjšamo.

Ljudi skušamo ozaveščati o pomenu hrane, ki je pridelana brez kemije, najraje z lastnim zgledom, da se da in uspeva tudi drugače, pravi Mitja Senekovič. Mlada družinica je svoje korenine pognala v Prlekiji, kjer ekološko sadjarsko kmetijo Sen vodijo po načelih miroljubnega kmetijstva. "Gre za zavedanje in spoštovanje do zemlje, do narave, do drugih živih bitij," našteva Mitja, ki pravi, da je zanje ključno, da so večino časa v okolju, za katero je človek ustvarjen in v katerem je tudi srečen. Zavedanje, da je pomembno, kaj damo v usta, je vedno večje in ekološka pridelava sadja je prihodnost, je prepričan. Imajo tudi vizijo mestnih ali primestnih sadovnjakov, v katerih bi si lahko ljudje neomejeno in brezplačno nabirali ekološko sadje.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v uradnem listu objavilo razpis, s katerim želi podpreti vzpostavljanje in promocijo kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov v kmetijstvu. Na voljo je 750.000 evrov.

V Glasgowu poteka podnebna konferenca, na kateri svetovni voditelji razpravljajo o tem, kakšna bo naša prihodnost. Sprejeli so zavezo o zmanjšanju toplogrednega plina metana, ki v veliki meri nastaja pri živinoreji. Naše prehranske odločitve tako igrajo ključno vlogo pri našem ogljičnem odtisu. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg odločitve za večinoma rastlinsko hrano priporočljivo, da je hrana pridelana na ekološki način, lokalna, sezonska, čim manj predelana in zapakirana ter da ne pristane med odpadki, naštevajo v organizaciji Umanotera. Izdali so posebno kuharico, ki so jo poimenovali Babičina podnebna kuharica. Veliko mesnih jedi lahko namreč pripravimo tudi na rastlinski osnovi in ta kuharica ponuja številne okolju prijazne recepte.