kranj

Knjižnice reči v Sloveniji kot po tekočem traku odpirajo svoja vrata. Zdaj se jim je pridužila še Nucarnica v Velenju. Tam lahko uporabniki najdejo pestro ponudbo predmetov, ki si jih lahko zdaj izposodijo namesto, da bi jih morali kupiti. Največ zanimanja je požel parni sesalnik, Velenjčani so knjižnico reči že pozitivno sprejeli.

Se vam je pokvaril radio, pečica, fen? Ste nameravali zaviti v najbližjo trgovino, staro napravo pa odvreči na smetišče? Pomislite še enkrat in preverite, kako lahko svojemu aparatu podaljšate življenje. Zato pa vam bo naš planet še kako hvaležen.

Pomladne temperature bodo v prihodnjih dneh ob deževnem vremenu prebudile dvoživke, da se bodo v večernih urah podale na svoje poti do mrestišč. Tako kot predhodna leta bodo žabice potrebovale pomoč ljudi pri prečkanju prometnic. Dvoživkam lahko pri selitveni poti pomaga prav vsak. A pri tem ne pozabite na lastno varnost. Posebno reševalno akcijo so že izvedli v Kranju. Kot so sporočili, so čez cesto na varno v enem dnevu prenesli 320 žabic. Pridružite pa se jim lahko še danes.

Povprečno gospodinjstvo je od novembra lani do januarja letos prejelo več kot dva kilograma letakov oziroma nenaslovljene oglasne pošte mesečno, kar po izračunu Ekologov brez meja pomeni nekaj nad 25 kilogramov letno. V primerjavi z letom 2019 to sicer pomeni zmanjšanje za okoli 20 odstotkov. Pri analizi podatkov izstopajo gospodinjstva v Ljubljani.

Tudi vam zaigra srce ob pogledu na prelepe cvetove? Marsikdo si danes na svojem vrtu želi cvetoče eksotike. A vse prevečkrat pri tem pozabimo, da če lepi prizori z našega vrta uidejo v naravo, tvegamo, da invazivne tujerodne rastline, ki so velikokrat priljubljene kot okrasne rastline, povzročijo veliko škodo. Takšne rastline pa vedno pogosteje krasijo naše vrtove in parke, a njihova lepota je v resnici tempirana bomba za našo naravo, opozarjajo v novem projektu Life OrnamentalIAS. "Ohranjajmo naravno pestrost, okrasimo si življenje brez invazivk," pozivajo.

Šolarji v šestih slovenskih in eni norveški šoli imajo posebnega 'učitelja'. Je majhen, zelen in digitalen. Gre za Zelenega pingvina, prikupnega spletnega vplivneža, ki šolarje in učitelje na interaktiven način spodbuja k spreminjanju navad in zmanjševanju ogljičnega odtisa.

Za nami je leto vremenskih ekstremov in ujm. A vse le ni bilo tako črno. Za vas smo pripravili seznam pozitivnih okoljskih novic iz Slovenije in sveta. Ali veste, da je prav leta 2023 v Sloveniji gnezdilo največ parov štorkelj doslej? Nasmejte se ob pogledu na nove mladiče kritično ogroženih nosorogov in risa z redkim vzorcem, ki so ga ujeli v slovenskih gozdovih. Spomnite se na slovenske trajnostne zgodbe in osupnite nad novimi tehnologijami, ki bodo morda pomagale človeštvu v boju s podnebno krizo.

Ljubljana, Šaleška dolina, Brežice, Jeruzalem, Miren Kras in Kranj se lahko pohvalijo z novim nazivom. Uvrstili so se na lestvico 100 najbolj trajnostnih zgodb na svetu.

V vročih poletnih dneh številne v svoje hladnejše zavetje vabi Triglavski narodni park. Da bi ostal slovenski biser čim bolj nedotaknjen, se morajo obiskovalci tja odpraviti odgovorno. Najpogostejše kršitve v poletnem času na tem zavarovanem območju so kopanje v visokogorskih jezerih in vodotokih, kampiranje v naravi na mestih, ki temu niso namenjena, ter parkiranje in vožnja v naravnem okolju.

Na Gorenjskem so prostovoljci poprijeli za delo in se lotili odstranjevanja tujerodnih invazivnih vrst rastlin. Na tem območju je trenutno zabeleženih okoli 40 vrst invazivk. Invazivne tujerodne rastline pogosto tvorijo goste sestoje, ki negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, saj izpodrivajo domorodne vrste, povzročajo gospodarsko škodo in lahko tudi negativno vplivajo na človekovo zdravje. Ljudje so s svojim ravnanjem hote ali nehote te vrste razširili v Sloveniji. Zato je prav, da se naučimo, kako odgovorno ravnati, da bi preprečili širjenje teh vrst v naravi.

Kaj v Sloveniji delamo dobrega za naravo, se sprašujemo ob 10. evropskem dnevu Nature 2000. Eden izmed svetlih primerov je Osnovna šola Predoslje. Učenci, učiteljica in gasilci so združili moči in uredili gnezdo štorkelj, ki ga nenehno nadzorujejo s pomočjo kamer. Doslej so spremljali eno uspešno gnezditev, bili priča žalostnem letu, ko so v gnezdu poginili vsi mladiči, trenutno pa je gnezdo prazno, štorklje so odletele k sosedom. Upajo pa, da se ptice kmalu spet vrnejo na dimnik njihove strehe.

V osmih gorenjskih občinah v teh dneh vstopajo v novo sezono enotnega sistema izposoje koles. Lani se je mreža razširila v Cerklje in Škofjo Loko, ponovno pa je zaživela tudi na Bledu. Raste tudi število uporabnikov in izposoj. V letošnji sezoni bo na 59 postajah skupaj na voljo 351 koles.

Evropska komisija je v okviru misije Podnebno nevtralna in pametna mesta izbrala 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, med katerimi so tudi tri slovenska: Ljubljana, Kranj in Velenje. Izbrana mesta bodo v prihodnjih letih prejela vso podporo in evropska sredstva, da bodo do leta 2030 postala podnebno nevtralna. S tem pa bodo tudi drugim evropskim mestom zgled za doseganje ogljične nevtralnosti.

Slovenija po napovedi zaprtja meja za izvoz komunalnega blata na Madžarsko v letu 2019 še vedno ni našla primerne celovite rešitve za to vrsto odpadka. Kot se je izkazalo po dveh letih neaktivnosti, so razmere izkoristili tudi ekološki kriminalci. Komunalne položnice za občane so vse višje, blato pa pogosto konča v naravi.

Število obiskovalcev Triglavskega narodnega parka se iz leta v leto povečuje, največji naval obiskovalcev pa je v poletnih mesecih. Da prevelik pritisk ne bi povsem uničil narave v našem edinem narodnem parku, bodo uvedli določene omejitve in prilagoditve. S projektom VrH Julijcev nameravajo izboljšati stanje vrst in habitatnih tipov v parku, med drugim bodo sanirali Dvojno jezero, kjer je bila voda nekoč prozorna.