krčenje

V zadnjem času znanstveniki rešitev za skladiščenje toplogrednega ogljikovega dioksida iščejo tudi na morskem dnu, morska trava je namreč celo bolj učinkovita v boju proti ogljikovemu dioksidu kot deževni gozdovi. Zato so na Nizozemskem prišli na idejo o farmah morske trave, ki bi lahko imele dolgoročen pozitiven vpliv na ekosistem in prilagajanje na podnebne spremembe. Julija so zabeležili prvo žetev iz tovrstne zelene morske farme North Sea Farm 1.

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Tropski gozd po svetu izginja z osupljivo hitrostjo: lani je vsako minuto izginilo območje tropskega deževnega gozda v velikosti 18 nogometnih igrišč, kar je največ v zadnjih najmanj 20 letih, ugotavlja poročilo Global Forest Watch. Glavni razlog za krčenje tropskih gozdov so bili tokrat prvič požari, znova se slabšajo tudi razmere v Braziliji.

V brazilskem mestu Buriticupu se približno 1200 ljudi vsak dan zbuja v strahu. Ne vedo, ali bodo morali zapustiti svoje domove. Grozi jim, da bodo zaradi grozečih vrtač, ki se vsak dan bolj širijo proti njim, izgubili svoje domove. Globeli vedno bolj ogrožajo njihovo naselje in življenja. Razlog pa: erozija prsti, deforestacija in slabo načrtovana gradbena dela.

Podnebne spremembe grozijo tudi, da bodo povsem spremenile jedilnike s specialitetami. Poročali smo že, da imajo številna vina, pa kava in kakav negotovo prihodnost. A ta grozi tudi številnim priljubljenim gurmanskim poslasticam. Seznam delikates, ki lahko sčasoma izginejo iz krožnikov, se vedno daljša.

Predpraznični čas je znan po tem, da takrat kupujemo največ daril zase in za druge. V zadnjih letih beležimo strm porast spletnega nakupovanja, kar še dodatno onesnažuje okolje. Ali ste tudi sami letos svoje bližnje obdarili s kakšnim izdelkom iz kitajskih spletnih trgovin? Premislite dvakrat, saj račun cenenih izdelkov plača okolje in tudi zdravje.

Nevladne organizacije so se leta borile za zakon, ki bi zaščitil svetovne gozdove. Uvoz kmetijskih izdelkov v Evropo je namreč drugi največji povzročitelj krčenja gozdov na svetu. Ko so se že veselili nove uredbe, ki bi vzpostavila stroga pravila, pa je EU začela sprejemati spremembe, ki bi zakon znova oslabile, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Izničili bi potencial uredbe pri preprečevanju degradacije gozdov v Evropi. Uvedba kategorije držav brez tveganja za deforestacijo bi omogočila podjetjem, da se izognejo skrbnemu preverjanju. Tako bi lahko proizvode, povezane s krčenjem gozdov, pred uvozom prepeljali skozi države brez tveganja, kar bi ustvarilo trgovinske oaze, opozarjajo.

V malem argentinskem mestu Hilario Ascasubi se soočajo s prav posebno težavo. Mesto so 'ugrabile' papige, ki uničujejo infrastrukturo in povzročajo izpade elektrike. V mesto pa jih je pregnalo krčenje gozdov, ki jih je povzročil prav človek. Zaradi deforestacije so namreč izgubile svoj življenjski prostor, zato zdaj vire hrane in vode iščejo drugje.

Pred dobrima dvema letoma so ognjeni zublji na Krasu uničili več kot 3700 hektarov površin, večinoma gozdov. Narava si do danes še ni opomogla, zato v Radenski snujejo veliko akcijo pogozdovanja težje dostopnih pogorišč. Pri tem si bodo pomagali z inovativno uporabo brezpilotnih letalnikov, k sodelovanju v pobudi pa vabijo čim več udeležencev.

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo svari, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije.

Površina morskega ledu okoli Antarktike se je tri leta zapored zmanjšala na manj kot 2 milijona kvadratnih kilometrov. Znanstveniki svarijo, da je to zaskrbljujoče, saj je morski led znova dosegel alarmantno nizko raven.

Iz Tropske hiše Celje znova prihajajo vesele novice. Isabella, samica ogrožene vrste opice zlatoglavi levič, je že petič postala mama. Zlatoglavi leviči so na rdečem seznamu ogroženih vrst, zato je to še posebej razveseljiva novica, ki predstavlja upanje za to karizmatično vrsto. Mladič je zdrav in napreduje v razvoju, preživel je prve kritične dni življenja, so navdušeno sporočili iz Tropske hiše.

Za sladkimi grižljaji v ustih topeče se čokolade se skriva več temnih plati. Priljubljenost čokolade pa terja tudi okoljski davek. Svetovna trgovina s čokolado, vredna več kot bilijon evrov na leto, je namreč razlog za obsežno krčenje gozdov v Slonokoščeni obali in Gani, opozarjajo raziskovalci.

Brazilski poslanci so sprejeli predlog zakona za asfaltiranje avtoceste, ki bi potekala skozi osrčje amazonskega deževnega gozda. Zakon mora sicer potrditi še senat. Znanstveniki pa opozarjajo, da bo avtocesta ogrozila že tako ranljivo prihodnost največjega tropskega deževnega gozda na svetu.

Primerjava fotografije Triglavskega ledenika, ki je bila posneta pred točno stotimi leti, s fotografijo, ki so jo raziskovalci posneli letos, razkriva žalostno resničnost podnebnih sprememb. Slovenske geografe je letos na mestu Triglavskega ledenika, kjer so še lani prevrtali skoraj pet metrov globoko, pričakalo golo skalovje. Ledenik se je razpolovil na dva dela, se močno zmanjšal in stanjšal. Vprašanje časa je, kako dolgo se bomo v Sloveniji še lahko hvalili z ledenikoma.

Vas je kdaj med kopanjem v morju zmotila morska trava? Ste si zaželeli, da bi morsko travo odstranili s plaže, kjer počitnikujete? A morske trave so v resnici močno orožje v podnebnem boju. Na hektar namreč morski travniki zadržujejo dvakrat več ogljikovega dioksida (CO2) kot deževni gozdovi. Trave so tako še kako zaželene prebivalke morja.

Populacije prostoživečih živali so se od leta 1970 zmanjšale kar za dve tretjini, smo že poročali. Med glavnimi vzroki so uničevanje okolja: krčenje gozdov, netrajnostno kmetijstvo in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi, ki prispeva tudi k izbruhu bolezni, kot je covid-19. Izumrtje grozi tudi evropskim vrstam. Med njimi so arktična lisica, morski pes orjak, evropska jegulja, ris in sredozemska medvedica.

Novi satelitski podatki kažejo, da je po tem, ko je stopnja deforestacije v Amazoniji naraščala z rekordno hitrostjo, menjava oblasti prinesla spremembo. Stopnja deforestacije je v prvih šestih mesecih vladavine Luiza Inacia Lule da Silva padla za 33,6 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bil na oblasti še Jair Bolsonaro.

Jennifer Newal je bila dolga leta okoljska znanstvenica. Raziskovala je taljenje ledenikov in spreminjanje morske gladine. Nekega dne pa je začela dvomiti o tem, kaj počne. "Posvetilo se mi je, da nemudoma potrebujemo ukrepe, da potrebujemo aktivno spremembo." Izgubila je voljo za preučevanje posledic podnebnih sprememb in se osredotočila na ukrepe, ki jih potrebujemo za boj s podnebno krizo. A breme izziva je bilo pretežko. Jennifer je ena od oseb, ki trpi za 'eko tesnobo', kroničnim občutkom nemoči in strahu pred pogubnimi podnebnimi posledicami.

Društvo za sonaraven razvoj Focus in Zveza potrošnikov Slovenija opozarjata na to, da se v skodelici kave, ki si jo privoščite vsako jutro, velikokrat skriva 'posekan gozd'. Pridelava kave je s trajnostnega vidika namreč velik problem, opozarjajo in pojasnjujejo, da vpliva tako na krčenje gozdov kot na prebivalce teh območij. Pridelava kave je eden izmed petih najpomembnejših vzrokov za krčenje gozdov v Latinski Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji. V nekaterih državah, kot je Etiopija, je proizvodnja kave odgovorna za do 60 odstotkov krčenja gozdov.

Svetovna jezera so vedno bolj izsušena, svarijo znanstveniki. V raziskavi so s pomočjo satelitov spremljali, kako so se v zadnjih tridesetih letih spreminjala jezera po vsem svetu, od Kaspijskega jezera oziroma morja do Velikega slanega jezera. Ugotovitve pa nič kaj obetavne: več kot polovica največjih svetovnih jezer in rezervoarjev se vedno bolj suši. Zato so, kot opozarjajo raziskovalci, na mestu skrbi glede oskrbe z vodo v prihodnosti.

Sprejeta je bila prelomna zakonodaja za zmanjšanje vpliva evropske potrošnje na krčenje gozdov po svetu. Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt na svetu in pomemben korak za zmanjšanje vpliva potrošnje EU na uničevanje gozdov po svetu. Podjetja bodo morala tako po novem za trgovanje s kmetijskimi izdelki v EU obvezno dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov. A nova uredba vseeno prinaša nekaj pasti, poudarjajo v Focusu.

Skorajda vsepovsod na nas čakajo izdelki iz kolagena, ki obljubljajo lepotne učinke in upočasnitev staranja. Dodajanje kolagena naj bi krepilo nohte, lase, celo preprečevalo bolečine v sklepih. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da te trditve niso znanstveno dokazane. Poročila pa kažejo, da je zaradi trenda, ki je obnorel svet, ogrožen amazonski pragozd.

Led slovenskih ledenikov najverjetneje izvira iz male ledene dobe, kaže nova raziskava slovenskih ledenikov. Doslej starosti slovenskih ledenikov namreč nismo poznali. Ledeniki so zrcalo porušenega naravnega ravnovesja, so poudarili ob predstavitvi končnih rezultatov projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking. Površina, debelina in prostornina ledenikov pod Triglavom in Skuto v zadnjih desetletjih upadajo.

Boj za zadnjo divjo reko v Evropi je končan z zmago. Albansko reko Vjoso so razglasili za prvi narodni park divje reke v Evropi. Dih jemajoča Vjosa je ena izmed zadnjih prosto tekočih divjih, skoraj nezajezenih rek, ki so še ostale na stari celini.

Na letošnji Gugalnici, skupinskem popisu gnezditve velike uharice na Krasu in v okolici, so zabeležili 16 območij gnezditve, kar je največ v 25 letih popisovanja. Kot poudarja Tomaž Mihelič iz DOPPS, so to izredno vzpodbudni rezultati, ki so presegli pričakovanja. Porast gnezditvenih območij pripisujejo uspešnosti varstvenih ukrepov, v sklopu katerih so uspeli izolirati več kot 1200 stebrov električnih vodov, ki so sedaj varni za to vrsto.

Bolj kot bomo izsekavali gozdove, manj lahko računamo na koristne padavine na tistem območju. Znanstveniki so namreč prvič jasno dokazali, da krčenje gozdov vpliva na manj padavin. To posledično pomeni več suše in slabši pridelek. Zato upajo, da bodo te ugotovitve spodbudile politične odločevalce in kmetijske organizacije na območju deževnih gozdov v Amazoniji, porečju Konga in jugovzhodni Aziji, da začnejo več vlagati v zaščito dreves in druge vegetacije. Deževni gozdovi so v središču pogovorov tudi na letošnjem podnebnem vrhu En planet, ki poteka v Gabonu. Prav ta afriška država je namreč primer, da je tudi z zmanjšanjem deforestacije možno doseči gospodarske cilje.

Požari, spreminjanje gozdnih površin v monokulture poljščin, izsekavanje gozdov in pomanjkanje vode so privedli do degradacije 38 odstotkov amazonskega deževnega gozda. Znanstveniki svarijo, da se čas izteka in da je treba pljuča sveta zaščititi zdaj.

Prestolnica Indonezije se pogreza. Obremenjena je s številnimi okoljskimi težavami, prenaseljenostjo in infrastrukturo, ki ne sledi potrebam mesta. Indonezijska vlada se je zato odločila, da bo to gromozansko težavo rešila tako, da bo prestolnico preselila in zgradila novo. A vsi niso prepričani, da je nova prestolnica, ki bo zrasla na otoku Borneo, dobra ideja. Otok je namreč zeleni raj, domačini ga imenujejo kar pljuča sveta, ki kipi od življenja. Okoljevarstveniki zato opozarjajo, da se obeta prava ekološka katastrofa, medtem ko oblasti zatrjujejo, da bo to prvo trajnostno gozdno mesto na svetu.

"Govorili smo s staroselskimi skupnostmi, ki neposredno že čutijo vplive krčenja gozdov, saj so jim odvzete površine, na lastni koži občutijo izsuševanje področij, pomanjkanje vode ... Njihovo sporočilo je bilo jasno, in sicer da je treba ustaviti takšen način krčenja gozdov, ki se po celem svetu dogaja zaradi gojenja pridelkov za izvoz. Tudi mi denimo uporabljamo veliko izdelkov, ki so proizvedeni izven EU, in tako povzročamo močne negativne vplive na lokalno prebivalstvo in globalne podnebne spremembe," opozarja predsednica društva za sonaraven razvoj Focus Živa Kavka Gobbo. V Focusu so se konec lanskega leta v želji, da bi preverili, kaj se v resnici dogaja na terenu, odpravili po poteh deforestacije v Boliviji.

Globalni prehranski sistem je kriv za več kot četrtino emisij toplogrednih plinov. Kar 80 odstotkov krčenja gozdov je povezanih s kmetijstvom, v veliki meri za pridelavo krme za živino in pašne prostore. Poleg tega je pri pridelavi hrane veliko izkoriščanja ljudi tako v EU (migrantski delavci in delavke) kot tudi drugod. Raziskava, ki so jo na pobudo Focusa izvedli na centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je pokazala, da še vedno ne razumemo vpliva, ki ga ima hrana, ki prihaja izven EU, na okolje, na primer krčenje gozdov, uničevanje vodnih virov, podnebne spremembe in na razmere, v katerih delajo delavci in delavke ...

Proizvodnjo žafrana v Kašmirju v zadnjih letih ogrožajo naraščajoče temperature in pomanjkanje padavin. Znanstveniki so zato razvili tehnologijo, ki omogoča vzgajanje te drage začimbe v laboratoriju oziroma zaprtih prostorih.

Boj proti podnebnim spremembam je dobil nov zagon, potem ko je novoizvoljeni brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva v sredo na podnebni konferenci ZN COP27 v Egiptu obljubil omejitev krčenja gozdov v Amazoniji, voditelji članic skupine G20 pa so v Indoneziji obnovili zavezo za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

"Snežna sezona in talilna doba 2022 nista bili naklonjeni ledeniškima krpama pod Triglavom in Skuto, kjer še vztrajata ostanka nekdanjih pravih ledenikov. Še naprej se manjšata, tanjšata ter krčita, zato lahko jima grozi izginotje, z njim pa tudi dragocena voda, ki napaja bližnje planinske koče in dolinske izvire," opozarja Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika. To so prvi rezultati meritev na obeh slovenskih ledenikih pod Triglavom in Skuto.

Delavci, ki so popolnoma razčlovečeni, spijo na trdih deskah in v šotorih, narejenih iz folije. Pijejo iz embalaže, v kateri se je pred tem nahajal koktejl pesticidov. Na dan v povprečju posekajo, prav boste prebrali, 20 ton sladkornega trsa. To so prizori iz brazilskih plantaž. In sad njihovega suženjskega dela se pogosto znajde na naših krožnikih, četudi se tega le redkokdaj zavedamo. Uničevanje okolja, v amazonskem pragozdu vsakih sedem sekund pade drevo, in suženjsko delo sta namreč skriti sestavini naših krožnikov.

Obsežni deli amazonskega pragozda si morda ne bodo nikoli več opomogli, kažejo zaskrbljujoče ugotovitve nove raziskave. Nekatera območja deževnega gozda so namreč že dosegla točko preloma.

Nova raziskava potrjuje, da svetovni gozdovi pripomorejo veliko več k spopadanju s podnebno krizo, kot je le skladiščenje ogljika. Kot kažejo novi podatki, svetovni gozdovi namreč prispevajo k temu, da je na Zemlji v povprečju vsaj pol stopinje Celzija hladneje, kar precej pripomore v boju s podnebnimi spremembami, piše Guardian. Svetovni gozdovi imajo tako kompleksno vlogo, saj vplivajo tako na svetovne kot lokalne temperature, ugotavljajo raziskovalci.

V Braziliji, kjer so zabeležili rekordno raven deforestacije, okoljevarstveniki opozarjajo, da bo sredi amazonskega deževnega gozda zdaj zrasla asfaltirana avtocesta. Odobrili so namreč načrt za asfaltiranje prometnice skozi središče amazonskega deževnega gozda. Nova prometna pot bi nezakonitim sekačem omogočila lažji dostop do nedotaknjenih območij, se bojijo strokovnjaki in okoljevarstveniki. To še povečuje strah pred krčenjem gozdov in nezakonito sečnjo v času, ko moramo narediti vse, da ohranimo svetovne gozdove. Amazonski pragozd je namreč ključna 'shramba' ogljika, ki upočasnjuje globalno segrevanje. A krčenje gozdov v brazilskem amazonskem pragozdu je v prvi polovici leta 2022 doseglo rekordno raven, kažejo podatki vesoljske raziskovalne agencije Inpe.

Kdo se ne spomni prikupne papige Blue? Spixov makav je 'svetovno slavo' doživel leta 2011 z animiranim filmom Rio. Risanka pripoveduje o papigi po imenu Blue, ki je bila vzgojena v ujetništvu, a v želji po tem, da bi svojo vrsto rešila pred izumrtjem, prepotuje kilometrske razdalje – vse od Minnesote do Brazilije. In vrsta je, vsaj začasno, doživela pravljičen konec. S pomočjo posebnega mednarodnega programa jo je strokovnjakom uspelo znova naseliti v domačem pragozdu. Jato ptic so pred mesecem dni spustili v pragozd in doslej so preživele prav vse. To je sicer le prvi korak, za zdaj so izpustili osem ptic, decembra se jim jih pridruži še 12.

Odrast (angl. degrowth) je načrtno zmanjševanje potrošnje in proizvodnje, izkoriščanja naravnih virov, namenjenih povrnitvi življenja v ravnovesje z okoljem. Zmanjšuje neenakost in veča blaginjo ljudi. Izziva BDP kot najpomembnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi in s tem tudi kapitalizem, ki je družbena ureditev vse pogostejših gospodarskih kriz, uničenja planeta in njegovih virov v imenu rasti. Predlaga okvir za prehod na nižjo in trajnostno raven proizvodnje in potrošnje, torej krčenje gospodarstva. Prihodek in materialno udobje se bosta na tej poti pri številnih zmanjšala, vendar je cilj, da tega ne doživimo kot izgubo blagostanja. Smo sposobni z manj živeti bolje?

Slovenijo je obiskala 21-letna Brazilka Alice Pataxo, ki je na lastni koži doživela, kako je, ko ti čez noč na silo odvzamejo ozemlje, da bi veleposestniki na njem zasadili monokulturo soje, evkalipta, kave ali morda dobili prostor za govedorejo. Izdelki iz rastlin, ki so zrasle na odvzetem teritoriju staroselcev, pa bodo prodani tudi v Evropo, kjer bodo v začaranem krogu morda pristali v naših nakupovalnih košaricah. Alice se zaveda, da morda tvega celo svoje življenje, ko opozarja na pravice staroselcev globoko v amazonskem pragozdu. In s tem, ko se bori zanje, se v resnici bori za vse nas. Amazonija nenazadnje velja za pljuča sveta, ki jih svet s svojo neracionalno potrošnjo vsak dan bolj duši.

Izsekavanje amazonskega pragozda je aprila doseglo rekordno raven. Ta mesec je bila namreč izsekana skoraj dvakrat večja površina gozdov kot aprila lani. Okoljske aktiviste skrbi, da se stopnja deforestacije v pljučih sveta stopnjuje z nezaslišano hitrostjo. To je namreč že tretji neslavni mesečni rekord letos, in to kljub zavezam svetovnih voditeljev na lanskem COP26, da bo svet ustavil deforestacijo.

Na družbenih omrežjih razburja nenavadna ideja, ki jo je navdihnila svetovna pandemija covida-19. Skupina študentov iz Velike Britanije je predstavila novo možno rešitev za zmanjšanje emisij metana, močnega toplogrednega plina, pri govedoreji. Zamislili so si, da bi lahko izpuste metana, ki jih povzroča govedo, uravnavali oziroma zmanjšali s posebnimi obraznimi maskami za govedo. Za idejo so dobili nagrado v vrednosti skoraj 60.000 evrov, ki jo bodo namenili za dodaten razvoj maske. Ideja pa je na družbenih omrežjih razburila številne uporabnike, ki poudarjajo, da je edina prava pot zmanjšanje količine mesa, ki ga zaužijemo, in ne omejevanje svobode živalim.

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, nevidna sestavina izdelkov, ki pristanejo v naših nakupovalnih košaricah. A ne gre le za prehranske izdelke, ampak tudi za druge predmete, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Celulozno-papirna industrija je denimo eden največjih industrijskih sektorjev na svetu in ima velik vpliv na svetovne gozdove.

Številne letalske družbe so zadnja leta eksperimentirale z različnimi bolj ali manj trajnostnimi alternativnimi gorivi, a sintetični kerozin je relativno nov. Lahko je dobra rešitev za razogljičenje letalstva, če je proizveden iz zelenega vodika, ki je nato kombiniran z ogljikovim dioksidom, zajetim iz ozračja, ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus. A pozor, leta 2019 so t. i. trajnostna goriva predstavljala manj kot 0,1 odstotka goriva, ki so ga uporabile letalske družbe. Letenje kljub novih vrstam goriva ostaja sporno, saj bode v oči tudi z vidika globalne neenakosti, poudarjajo v Focusu, kjer ponazarjajo, da le odstotek svetovnega prebivalstva povzroča 50 % emisij komercialnega letalstva, medtem ko več kot 80 % svetovnega prebivalstva še nikoli ni letelo.

Za vas smo zbrali nekaj dobrih okoljskih novic leta, ki se je poslovilo. Kljub temu, da doživljamo podnebno krizo, so nas v letu 2021 razveselile tudi nekatere pozitivne in navdušujoče novice, ki zbujajo upanje za prihodnost.

Kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe? Kaj lahko glede na različne scenarije pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj bi morali narediti, da omilimo podnebne spremembe? O tem smo se pogovarjali s fizikom dr. Martinom Čopičem, ki se že vrsto let ukvarja tudi s toplogrednimi plini in podnebnimi spremembami. Gre za globalni problem, zato je treba opustiti fosilna goriva povsod, pravi. Prehod v brezogljično družbo namreč ni ekonomsko vprašanje, pač pa vprašanje preživetja civilizacije.

V Glasgowu poteka podnebna konferenca, na kateri svetovni voditelji razpravljajo o tem, kakšna bo naša prihodnost. Sprejeli so zavezo o zmanjšanju toplogrednega plina metana, ki v veliki meri nastaja pri živinoreji. Naše prehranske odločitve tako igrajo ključno vlogo pri našem ogljičnem odtisu. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg odločitve za večinoma rastlinsko hrano priporočljivo, da je hrana pridelana na ekološki način, lokalna, sezonska, čim manj predelana in zapakirana ter da ne pristane med odpadki, naštevajo v organizaciji Umanotera. Izdali so posebno kuharico, ki so jo poimenovali Babičina podnebna kuharica. Veliko mesnih jedi lahko namreč pripravimo tudi na rastlinski osnovi in ta kuharica ponuja številne okolju prijazne recepte.

Belokljuna žolna, največja predstavnica žoln na svetu, je zdaj na seznamu izumrlih vrst. Njeno usodo pa odslej deli še 22 drugih vrst, ki so jih izbrisali s seznama ogroženih živali in rastlin ter dodali na seznam 650 izumrlih vrst.

Se radi zavijete v mehke puloverje iz kašmirja? Pa veste, da je posledica vaše odločitve za nakup izdelkov iz te tkanine krčenje življenjskega prostora ene izmed najbolj karizmatičnih vrst divje mačke, snežnega leoparda, ki je hkrati ena izmed najbolj ogroženih? Zaradi izgube habitata, ki je povezana s širitvijo prostora za rejo drobnice – ta omogoča proizvodnjo finih mehkih puloverjev – zaradi preganjanja v želji po krznu, plenjenja domačih živali in podnebnih sprememb se njihovo število drastično zmanjšuje. Potrošniki bi se morali zavedati posledic kupovanja izdelkov iz kašmira, ki izvira s teh območij, opozarja dr. Miha Krofel, slovenski raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, s katerim smo se pogovarjali o rezultatih raziskave.

Nekoč eno največjih jezer na Bližnjem vzhodu in drugo največje slano jezero na svetu se je v zadnjih desetletjih skrčilo za več kot polovico. Razlogov je več, med njimi pa prevladujeta neprimerno ravnanje z vodnimi viri in podnebne spremembe. Pred leti so sicer začeli z zaščitnimi ukrepi, a regijo znova pesti huda suša, ki stanje le še poslabšuje.

Zmanjševanje izpustov CO2 je nujno, če želimo omiliti podnebne spremembe. Ne moremo se namreč zanašati na to, da bo narava sama iz ozračja odstranila presežke emisij. Zaradi številnih gozdnih požarov je namreč ravno obratno. Amazonski deževni gozd namreč v zadnjih letih proizvede kar trikrat več izpustov CO2, kot ga je sposoben absorbirati, je pokazala nova raziskava brazilskih znanstvenikov.

Referendumsko vprašanje na volilnih listkih v nedeljo se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne, 30. marca 2021? O čem bomo sploh odločali na voliščih?

Na jugu Avstralije še vedno divjajo gozdni požari. Medtem je zvezna okoljska ministrica sporočila, da bi po ocenah v avstralski zvezni državi Novi Južni Wales zaradi požarov lahko poginila kar tretjina koal.

Več kot milijon živalskim in rastlinskim vrstam grozi izumrtje in to s takšno hitrostjo, kot še nikoli prej v zgodovini človeštva. Številne vrste so zaradi izginjanja habitata že zdaj na robu izumrtja. A še vedno lahko ustavimo propadanje narave in ohranimo tisto, kar imamo, poudarjajo strokovnjaki.

Človeštvo s svojim delovanjem spodkopava naravne vire, od katerih je odvisno preživetje živalskih vrst, razkriva osnutek poročila Združenih narodov. Za zaustavitev škode bi bile potrebne "daljnosežne spremembe", pravi vodja odbora, ki je pripravil poročilo.

Več kot 100.000 orangutanov je izginilo na otoku Borneo v zadnjih 16 letih. To v povprečju pomeni 520 opic na mesec. Krčenje gozdov, širjenje plantaž in divji lov so glavni razlogi, da ta že tako kritično ogrožena živalska vrsta izginja. Znanstveniki so med raziskavami našli ubitega orangutana, ki je imel v telesu kar 130 izstrelkov. "To je grozljivo in nepotrebno," so enotni znanstveniki.