kolesarji

Mednarodna kolesarska štafeta za podnebno pravičnost je uspešno prečkala Slovenijo in svojo pot nadaljuje čez Italijo in naprej do zaključka v Braziliji. Zaradi dolžine poti ter števila udeležencev je to tudi uraden poskus za Guinnessovo knjigo rekordov.

Ste se danes v službo odpravili s kolesom? Kljub temu, da smo Slovenci kolesarski narod, se po vsakodnevnih obveznostih še vedno premalokrat odpravimo na dveh kolesih. To lahko pripišemo tudi ponekod pomanjkljivi kolesarski infrastrukturi. Problematična je tudi pregovorno zelena prestolnica, ki se duši v izpušnih plinih zaradi zastojev in gostega prometa. Ljubljana po številu kolesarjev zaostaja za primerljivo velikimi mesti iz Nizozemske, Belgije, Danske, Švedske, poudarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži.

Toplejši dnevi vabijo, da se v službo ali po vsakodnevnih aktivnostih odpravite na kolesu. A pozor – nikar ne pozabite na varnost. Agencija opozarja kolesarje, naj v prometu vselej ravnajo samozaščitno. Na kolesarje pa bodite pozorni tudi vozniki. Ne jezite se nanje, saj so v prometu mnogo bolj izpostavljeni kot vi.

Tudi, če so tople temperature le oddaljen spomin, to ne pomeni, da svoje kolo pošljete na daljši dopust. Zimski meseci v Sloveniji so namreč popolnoma primerni za kolesarjenje, poudarjajo v Ljubljanski kolesarski mreži. Za motivacijo - zimsko kolesarjenje ima prav toliko koristi kot poleti, poleg tega pa še dodatno krepite svoj imunski sistem. Seveda pa morate biti pozorni na nekaj zimskih pasti, varnost naj bo vaše prvo vodilo.

Se tudi vi kdaj sprašujete, kako zdravo je kolesariti v službo v mestih z veliko prometa? Anja Ilenič, mag. inž. geol. z Laboratorija za kamen, agregat in reciklirane materiale Zavoda za gradbeništvo je za svoje raziskovalno delo na področju onesnaženosti zraka v urbanem okolju prejela nagrado za najboljši znanstveni prispevek. To je hkrati ena prvih raziskav kakovosti zraka v Ljubljani, v katero so bili vključeni v prostovoljci. Povprašali smo jo o tem, kako pametno se je v času prometnih konic odpraviti v službo s kolesom. Kot poudarja, so ugotovili, da so kolesarji predvsem v času popoldanske prometne konice nekoliko bolj izpostavljeni višjim koncentracijam finih trdnih delcev v primerjavi z ostalimi deli dneva. Kljub temu pa to predstavlja minimalno tveganje za izpostavljenost tem delcem, pojasnjuje.

Italijanske Firence so se odločile, da bodo kolesarjenje v službo spodbujale na privlačen način. Vsem, ki se na delo odpravijo s poganjanjem pedal, bodo plačali. Vzpostavili so tudi sistem, s katerim bi odkrivali morebitne goljufe.

Kolesarjenje v službo je lahko do 26. maja nagrajeno. Ob posameznikih, ki bodo beležili prekolesarjene kilometre, pa se v izziv lahko prijavijo tudi delodajalci in ekipe. Po Sloveniji bodo v prihodnjih tednih potekale brezplačne popravljalnice koles.

825 udeležencev nacionalne pobude Polni zagona kolesarimo v službo je vsakodnevno vožnjo z avtomobilom zamenjalo za kolo in se tako zagnalo v nov dan z manj stresa in več energije. Prekolesarili so kar 116.150 km, kar je skoraj trikraten obseg ekvatorja in prihranili 18 ton CO2, kolikor jih v enem letu absorbira 365 odraslih dreves.

Se, ko se usedete za volan svojega avtomobila, vprašate, ali bi lahko pot opravili drugače? Na kakšen planetu in lastnemu zdravju, ki nima cene, bolj prijazen način? Poznate dejanske stroške motoriziranega prometa – na primer od stroška gradnje prostorsko potratne infrastrukture do stroškov nesreč, onesnaževanja in podnebnih sprememb?

Generalna skupščina Združenih narodov je 12. aprila 2019 razglasila 3. junij za svetovni dan kolesarjenja. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni, zato je kolesarjenje zagotovo ena izmed okolju prijaznih odločitev. V katerih svetovnih mestih so najbolj naklonjeni kolesarjem?

Program Varno na kolesu pod okriljem družbe Butan plin se je zaključil s sklepnim dejanjem. Na zaključni prireditvi v Ljubljani je bilo čutiti navdušenje in dobro voljo finalistov, strokovna žirija pa je za zmagovalce razglasila učence iz osnovne šole Sveti Tomaž in osnovne šole Toneta Tomšiča Knežaka.

Finsko mesto Oulu pet mesecev na leto prekriva snežna odeja. A to meščanov ne ustavi in niti pomislijo ne, da bi svojim kolesom privoščili zimski spanec. Kljub temu da so zime tam dolge, temne in zasnežene, prebivalci vztrajajo in do službe in šol tudi pozimi pritiskajo na pedala.

Špansko Barcelono so preplavili 'kolo-busi' oziroma 'bicibusi'. Gre za koncept, ki so ga z veseljem in navdušenjem sprejeli prav najmlajši, ki namesto z avtobusom na 'fosilni' pogon zdaj v šolo kolesarijo v skupinah. Pri tem jih spremljajo odrasli, ki skrbijo za varnost. Takšen način transporta v šolo postaja vedno bolj priljubljen.

"Čas se izteka", opozarja na tisoče tekačev, kolesarjev in celo mornarjev, ki so se pridružili mednarodni podnebni štafeti. Ta namreč potuje iz škotskega Glasgowa v Šarm el Šejk v Egiptu, na tej poti pa prečka tudi Slovenijo. Gre za akcijo, s katero želijo okoljevarstveniki opozoriti na vse bolj realno okoljsko krizo in podnebne spremembe.

Ste se v službo ali v trgovino odpeljali s svojim jeklenim konjičkom? Navidez nepomembna odločitev lahko človeštvo pripelje do velikih rezultatov. Kot so izračunali znanstveniki, bi lahko, če bi vsi opravili toliko kratkih vsakodnevnih poti kot Nizozemci, na letni ravni prihranili kar okoli 700 milijonov ton emisij. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni. Slovenci sicer največ kolesarimo v prostem času. Leta 2021 smo prebivalci Slovenije opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kažejo podatki statističnega urada.

Na kolesarskem zajtrku so se zbrali kolesarji, ki s tem, ko so se odločili, da se v službo odpravijo s kolesom, niso poskrbeli le za zdravje svojega telesa. Poskrbeli so tudi, da je na ulicah Ljubljane nekaj avtomobilov manj. Društvo Focus želi z dogodkom opozoriti na to, da je navidez nepomembna odločitev vse prej kot nepomembna, saj je promet eden izmed glavnih krivcev za izpuste toplogrednih plinov.

Bi večkrat sedli na kolo, če bi v zameno za to, poleg vseh koristi kolesarjenja za telo in okolje, dobili še davčno olajšavo, brezplačno kolo ali vstopnice za kino? Ker je promet eden od najhujših onesnaževalcev okolja in zraka, se številna mesta poleg vse strožje zakonodaje za industrijo obračajo tudi k spodbujanju ljudi k bolj trajnostnim in zelenim načinom potovanja.

Od Vikrč mimo vrelca Straža in ob reki Savi do centra Medvod – po teh poteh se bodo v prihodnosti lahko brezskrbno peljali kolesarji. Občina Medvode namreč načrtuje novo kolesarsko pot.

Eden od načinov, da poskrbimo za boljši planet, je kolesarjenje. Hkrati poskrbimo tudi za svoje telo, pa še denarnica nam bo hvaležna. Marsikaj se lahko naučimo od največjega kolesarskega naroda na svetu - Nizozemcev, ki so tokrat poskrbeli še za en presežek. V Utrechtu so namreč odprli garažno hišo za kolesarje, ki bo do konca 2018 sprejela kar 12.500 koles.

Zakaj ne bi energije, ki jo vsakodnevno ustvarijo kolesarji, pretočili v električno in z njo razsvetlili ulice, ali oskrbovali gospodinjstva? To je ideja projekta S-Park, ki ga je s sodelavcem zasnoval Blaž Verhnjak, Slovenec, ki živi v Amsterdamu. Njun projekt pa je že požel veliko zanimanje podjetij, pa tudi lokalnih oblasti in le še vprašanje časa je, kdaj bo zaživel.

Ena od rešitev, ki bi zmanjšala onesnaževanje okolja je tudi večja uporaba solarne energije. V Nemčiji so tako postavili in uradno odprli prvo solarno kolesarsko stezo, ki je namesto iz asfalta sestavljena iz panelov, ki izkoriščajo sončno energijo. Ti proizvajajo elektriko za več gospodinjstev, prav tako pa zagotavljajo, da kolesarji ne bodo imeli težav s poledico.