kitajska

Krivolovci v Južni Afriki so v prvih treh mesecih tega leta ubili več kot 100 nosorogov, večino v nacionalnih parkih. To kaže, da boj za zaščito ene najbolj znanih kritično ogroženih vrst, še zdaleč ni končan. Največjo grožnjo za nosoroge predstavlja krivolov, ki ga poganja povpraševanje potrošnikov po nosorogovih rogovih predvsem v Aziji.

Neokrnjena Grenlandija, ki v svojih globinah skriva neprecenljiva bogastva v obliki mineralov in ostalih dragocenih naravnih virov, vedno bolj diši Donaldu Trumpu. Novopečeni predsednik ZDA odkrito priznava, da bi se rad polastil te naravne zakladnice. Celo z vojaškim zavzetjem. A Grenlandija ni ključna le za to, ker v svojem nedrju varuje redke vire, ampak ima pomembno vlogo tudi pri oblikovanju dnevnega vremena za milijarde ljudi, prav tako pa je od tega, kaj se dogaja tam, odvisno tudi, kakšne bodo posledice podnebnih sprememb. Zato bodo vanjo v prihodnosti uprte vse oči sveta, svarijo znanstveniki.

Nevladne organizacije so se leta borile za zakon, ki bi zaščitil svetovne gozdove. Uvoz kmetijskih izdelkov v Evropo je namreč drugi največji povzročitelj krčenja gozdov na svetu. Ko so se že veselili nove uredbe, ki bi vzpostavila stroga pravila, pa je EU začela sprejemati spremembe, ki bi zakon znova oslabile, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Izničili bi potencial uredbe pri preprečevanju degradacije gozdov v Evropi. Uvedba kategorije držav brez tveganja za deforestacijo bi omogočila podjetjem, da se izognejo skrbnemu preverjanju. Tako bi lahko proizvode, povezane s krčenjem gozdov, pred uvozom prepeljali skozi države brez tveganja, kar bi ustvarilo trgovinske oaze, opozarjajo.

Startup v Švici je dobil zeleno luč za pilotni projekt t.i. solarne železnice. Razvili so odstranljiv sistem za namestitev sončnih kolektorjev na železniške tire. Po dolgih zamudah bodo pilotni fotovoltaični sistem naslednjo pomlad končno preizkusili na eni izmed prog.

Združeni narodi in Svetovna meteorološka organizacija sta izdala novo poročilo o naraščajočem dvigu morske gladine, ki ga pospešuje segrevanje Zemlje ter taljenje ledenih plošč in ledenikov, poroča AP. Predstavnik Združenih narodov Antonio Guterres je poročilo pospremil z besedami, da gori še en rdeč alarm, ki nas neumorno poziva, da rešimo naša morja in oceane.

Malezija, ki je po vzoru kitajske diplomacije pand načrtovala, da bo državam, ki kupujejo njeno palmovo olje, kot darilo poslala orangutane, je sedaj te načrte opustila. Namesto tega vabi države, da posvojijo orangutane, vendar jih naj pustijo v njihovem naravnem okolju, poročajo malezijski mediji.

Na področje sončne energije bo letos po svetu predvidoma vloženih 500 milijard dolarjev (459 milijard evrov) , kar je več kot v vse druge vrste pridobivanja električne energije skupaj, je v objavljenem poročilu o zelenih virih energije objavila Mednarodna agencija za energijo (IEA).

V gorovju Činling v kitajski provinci Šaanši so prvič po šestih letih opazili redkega rjavega pando, poročajo kitajski državni mediji. Kot pojasnjujejo, so rjavega pando odkrili 17. januarja s pomočjo toplotne kamere.

Kitajska pande že desetletja uporablja kot diplomatsko orodje, diplomacije z živalmi pa se bo v prihodnje posluževala tudi Malezija. Tamkajšnje oblasti so namreč napovedale, da bodo državam, ki kupujejo njeno palmovo olje, začele podarjati te velike ogrožene opice. Okoljevarstveniki medtem poudarjajo, da je ključna njihova zaščita v naravi.

Lansko leto je bilo rekordno po postavitvi novih vetrnih elektrarn po svetu. Vse več držav svoje potrebe po električni energiji že večinsko pokriva z obnovljivimi viri. Sedem držav po svetu je že pri 100-odstotkih, temu cilju pa sta zelo približali tudi dve državi EU.

Vse kaže, da bo po kavi, avokadu, pivu, tekili in prosecu ogrožena še ena priljubljena razvada – sladkarije. Podnebna kriza namreč vpliva tudi na pridelek sladkorja, ki se je zato na trgu že močno podražil. Cene sladkorja so bile lani namreč najvišje v zadnjih 12 letih, to pa se ponekod že pozna tudi na cenah sladkarij na trgu.

Morje je dobesedno odplavilo mestece v mehiškem zalivu El Bosque. Tam je še pred dvema letoma živelo več kot 700 ljudi, zdaj pa je ostala le še peščica prebivalcev. Da je bila nekoč tukaj tesno povezana skupnost, pričajo le še ostanki. Zgodba El Bosqua v prihodnosti še zdaleč ne bo osamljen primer. Kot svari IPCC, se bo, če nam ne uspe ustaviti globalnega segrevanja, v resni nevarnosti znašlo deset odstotkov svetovnega prebivalstva, nizko ležeče skupnosti in celotne države bi lahko za vedno izginile.

Uživanje lokalno pridelane hrane lahko pomaga predvsem pri reševanju izpustov transporta, vendar je to le majhen del celotnega problema. Tudi če bi jedli izključno lokalno pridelano hrano, bi to imelo manjši učinek na ogljični odtis, kot če bi se samo en dan na teden popolnoma izognili hrani živalskega izvora. Pridelava mesa ima namreč vplive na skoraj vse dejavnike, ki prispevajo h globalnemu segrevanju.

Stolpnica Ringturm v središču Dunaja vsako poletje dobi novo preobleko, letos so jo preoblekli v umetniško delo Ledeniki na potepu slovenske umetnice Vanje Bućan. Nova preobleka bo pričarala morsko vzdušje, hkrati pa opozorila na podnebne spremembe.

Avstrijci so pokazali ogromno zanimanja za posebno shemo t. i. bonov za popravilo. Ta je bila uvedena lani, državljanom pa je prinesla posebne bone za popravilo elektronskih in električnih naprav. Leto po predstavitvi projekta so oblasti navdušene nad številom bonov, ki so jih državljani izkoristili, da so podaljšali življenjsko dobo svojih naprav in tako pripomogli tudi k manjši količini elektronskih odpadkov.

Po številu električnih avtomobilov na cestah Kitajska močno prednjači pred ostalimi državami. A z vse več električnimi vozili se pojavlja tudi vse več težav z njihovim polnjenjem. Zato tamkajšnja podjetja iščejo rešitve za to zagato. Ena od rešitev so tudi mobilne robotske polnilnice, ki omogočajo polnjenje vozil tudi, ko so vse vtičnice na polnilnih postajah zasedene.

Morska gladina se je med letoma 1900 in 2018 dvignila za 15 do 25 centimetrov. Če se temperatura ozračja dvigne za več kot dve stopinji, bi to lahko imelo katastrofalne posledice. Pospešeno dviganje gladine morij in oceanov ogroža številne nizko ležeče skupnosti, pod vodo bi se lahko znašle celotne države. To pa bi privedlo do množičnega izseljevanja celotnega prebivalstva v bibličnih razsežnostih, je opozoril generalni sekretar ZN Gutteres.

Analiza 6.000 vzorcev odpadkov iz Velike pacifiške zaplate odpadkov kaže, da je večina smeti, ki jo sestavlja, iz petih svetovnih regij. To so ZDA, Japonska, Tajvan, Južna Koreja in Kitajska. A pri tem znanstveniki opozarjajo, da je največja težava v svetovnih morjih očem skrita, saj je tam akumulirane na tone in tone plastike v obliki mikroplastičnih delcev.

Na svetu živi več kot osem milijard ljudi. Ob tem mejniku smo lahko brali svarila o tem, da je naraščanje populacije gonilna sila podnebnih sprememb. Pa je res tako? Številni podnebni znanstveniki opozarjajo na rasističnost te predpostavke in na dejstvo, da je mnogo večja težava prekomerna in nesorazmerna potrošnja razvitih držav. V Afriki tako živi 16,7 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar zgodovinsko gledano ta proizvede le tri odstotke emisij. Združene države Amerike pa imajo 4,5 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar so od leta 1959 izpustile 21,5 odstotkov ogljikovega dioksida.

Izpusti zaradi fosilnih goriv bodo leta 2022 rekordno visoki, kaže poročilo, v katerem znanstveniki ugotavljajo, da še vedno "ni nobenih znakov" o nujnem padcu globalnih emisij, ki je ključen v boju s podnebno krizo. Ugotovitve so slaba novica za planet, ki potrebuje drastično znižanje emisij, da se izognemo podnebni katastrofi. Do leta 2030 bi morali globalne izpuste tako znižati za polovico, da bi preprečili segrevanje ozračja nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo in da bi se človeštvo tako izognilo uničujočim posledicam podnebnih sprememb, svarijo znanstveniki.

Manj kot polovica vprašanih v svetovni anketi meni, da podnebne spremembe predstavljajo "zelo resno grožnjo", je razkrila raziskava, ki navaja, da se je lani zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb zmanjšala po vsem svetu. Pri brezbrižnosti najbolj izstopa največja onesnaževalka – Kitajska, nasploh pa so ugotovili, da so regije, ki se soočajo z največjimi ekološkimi grožnjami, zaradi podnebnih sprememb najmanj zaskrbljene.

Svet je priča zaskrbljujočemu izbruhu vremenskih katastrof. Zdaj ni več dvoma, da je to šele začetek mračnega davka, ki ga bodo podnebne spremembe zahtevale v prihodnjih desetletjih. Medtem ko se svetovni voditelji trudijo oblikovati in sprejeti politike, ki bi upočasnile segrevanje ozračja in ublažile njegove posledice, bo konferenca Združenih narodov COP27 o podnebnih spremembah v Sharm El-Sheikhu v Egiptu nov preizkus uskladitve podnebnih ciljev, že sedemindvajseti pod sponzorstvom enega največjih svetovnih onesnaževalcev.

Mednarodna organizacija za civilno letalstvo, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, si je zadala ambiciozen cilj. Kot so sporočili, si bo Sektor civilnega letalstva prizadeval do leta 2050 doseči neto ničelne izpuste toplogrednih plinov.

Kitajsko vplivnico zaradi posnetka, na katerem speče in je pripravljeno 'meso' velikega belega morskega psa, ki je uvrščen med ranljive vrste živali, preiskuje policija. Vplivnica pod psevdonimom Tizi v videoposnetku vidno uživa v prehranjevanju z veličastno ribo, za katero so oblasti mesta Nanchong po preiskavi že potrdile, da je bil v resnici veliki beli morski pes. Posnetek je sprožil razburjenje na družbenih omrežjih.

Savdska Arabija je razkrila načrte za svoj ambiciozni urbani projekt, ki so ga poimenovali The Line (oziroma Linija ali Črta). Mesto sredi puščave se bo raztezalo na dolžini 170 kilometrov in širini 200 metrov, v njem pa bo lahko živelo devet milijonov ljudi. Metropola naj bi se napajala s čisto energijo in delovala s pomočjo umetne inteligence.

Bela hiša je napovedala, da bodo ZDA za dve leti ukinile carine na uvoz sončnih panelov iz Kambodže, Malezije, Tajske in Vietnama, ne pa tudi na uvoz teh izdelkov s Kitajske. ZDA želijo na ta način spodbuditi pridobivanje alternativnega vira energije, ki ne onesnažuje okolja.

Najstnica iz Kalifornije, ki ji je uspelo ustaviti vrtanje nafte, nigerijski odvetnik, ki je izboril pravico za skupnosti, ki so jim okoljsko sporne prakse korporacij pridobivanja nafte povsem uničile zdravje in okolje, Ekvadorca, ki sta zemljo svojih prednikov zaščitila pred rudarjenjem zlata in ubranila deževni gozd – to je le nekaj okoljevarstvenikov, ki so prejemniki letošnje tako imenovane ’Zelene Nobelove nagrade’, prestižne okoljske nagrade Goldman. Sedem neustavljivih okoljevarstvenikov s sedmimi različnimi zelenimi zgodbami, ki imajo skupni imenovalec: požrtvovalnost, pogum in vero v boljši svet.

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da skoraj vsi na svetu dihajo zrak, ki ne izpolnjuje njenih standardov za kakovost zraka. Eden glavnih krivcev za onesnažen zrak so fosilna goriva, zato pozivajo k zmanjšanju njihove uporabe. Onesnažen zrak namreč povzroča težave z dihali in pretokom krvi ter je posledično vzrok za milijone smrti, ki bi jih lahko preprečili.

Emisije ogljikovega dioksida, povezane z energetskim sektorjem, so lani na globalni ravni narasle za šest odstotkov na rekordnih 36,3 milijarde ton. Po navedbah Mednarodne agencije za energijo gre za najvišjo raven izpustov v zgodovini.

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, postalo nevidna sestavina izdelkov, ki jih kupimo v supermarketih. Vsakih sedem minut izgine za Blejsko jezero gozda, opozarjajo predstavniki civilnih družb od Švedske do Romunije, ki opozarjajo na alarmantno hitro izgubo svetovnih gozdov. O tem, kako lahko tudi naši nakupi vplivajo na svetovne gozdove, smo se pogovarjali s predstavnico društva za sonaraven razvoj Focus Nino Tome. Srž problema sicer ne leži v netrajnostni potrošnji, ampak v proizvodnji, opozarja Tometova in poudarja, da prenašanje odgovornosti za uničevanje gozdov zgolj na potrošnike zato ni pošteno.

Če bi zajeli ves metan, ki uhaja v ozračje, bi ta zadostoval za oskrbo celotnega evropskega energetskega sektorja, pravijo v mednarodni agenciji za energijo. Njihovo poročilo kaže, da so izpusti tega toplogrednega plina, ki nastajajo pri proizvodnji nafte, plina, premoga in biogoriva, precej višji kot trdijo posamezne vlade.

Kitajska je svet pred kratkim navdušila z uspešnim prižigom 'umetnega sonca'. Procesu zlivanja jeder, ki poganja Sonce in zvezde in ki ga želijo znanstveniki zagnati tudi na Zemlji, pravimo fuzija. To je zagotovo energija prihodnosti, saj gre za čist, varen in skoraj neomejen vir energije. Za gorivo bi potrebovali le litij in vodo, že liter vodika pa bi bil dovolj za toliko energije, kot je proizvede termoelektrarna s 10.000 tonami premoga, in delovanje ne bi povzročalo nobenih škodljivih izpustov. A prve komercialne fuzijske elektrarne lahko pričakujemo šele v drugi polovici stoletja, pojasnjuje vodja Slovenske fuzijske asociacije (SFA).

Za vas smo zbrali nekaj dobrih okoljskih novic leta, ki se je poslovilo. Kljub temu, da doživljamo podnebno krizo, so nas v letu 2021 razveselile tudi nekatere pozitivne in navdušujoče novice, ki zbujajo upanje za prihodnost.

V Evropi je leta 2019 zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umrlo 307.000 ljudi. 178.000 bi jih lahko preživelo, če bi države upoštevale zadnje smernice Svetovne zdravstvene organizacije za čistejši zrak, kažejo analize Evropske agencije za okolje. A pot do izpolnjevanja te smernice je še dolga. Po podatkih Arsa so te smernice za kakovost zraka po večini strožje od evropske zakonodaje in pri nas jih že zdaj za marsikatero onesnaževalo ne dosegamo.

Podnebna kriza je ena najbolj perečih težav sodobne družbe, ki vse bolj postaja tudi ena glavnih političnih tem. Če želimo ohraniti naš planet, moramo postati družba, ki aktivno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. To pa bomo postali le tako, da bo vsak od nas in tudi družba kot celota spremenila svoje navade in izbirala bolj trajnostne rešitve. Preverite, kako lahko izboljšamo svoj odnos do okolja in kaj lahko kot posamezniki naredimo za boljši jutri.

Slovenija, Češka, Madžarska in Poljska so se med državami EU najslabše odrezale na lestvici indeksa uspešnosti v boju proti podnebnim spremembam 2022. Slovenija je v kategoriji izpustov toplogrednih plinov ocenjena z oceno 'zelo nizko', na področju obnovljivih virov energije in rabe energije z oceno 'nizko', na področju podnebne politike pa so bile naše ambicije ocenjene kot 'srednje', so sporočili iz Umanotere. Medtem skrbijo neambiciozne nacionalne zaveze za zmanjšanje emisij CO2, ki so jih države predstavile na podnebni konferenci v Glasgowu, ki ne bodo dovolj za dosego cilja 1,5 stopinje. Trenutni načrti blaženja podnebnih sprememb svet postavljajo na pot k segrevanju ozračja za 2,7 stopinje Celzija do konca stoletja, ugotavljajo Združeni narodi.

S svetovno uveljavljeno klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj smo se pogovarjali o izplenu prvega tedna podnebne konference v Glasgowu. Kot ocenjuje, je bila retorika svetovnih voditeljev, čeprav gre verjetno deloma tudi za 'kamera efekt', neverjetno spodbudna. A retorika nas seveda ne sme zavesti, eno so obljube, drugo pa dejanja. Kot poudarja, gre za pomemben trenutek, ki ga ne smemo zamuditi. V nasprotju s preteklostjo so tokrat zaradi reševanja covidne krize sproščene milijarde, ki naj hkrati postanejo naložbe za podnebno boljšo prihodnost, poziva. Izpostavlja, kako pomemben je dogovor o skladu za revnejše države, na katerega nikakor ne smemo gledati kot na pomoč ljudem v Afriki, ampak kot na investicijo vase. V našem interesu je, da Afrika dobi zeleno energijo – če se bo namreč ta začela ogrevati na fosilna goriva, bomo pogubljeni, svari.

Globalni izpusti ogljikovega dioksida, ki jih povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv, se bodo letos vrnili na raven pred pandemijo covida-19, ocenjuje letno poročilo mednarodnega konzorcija Global Carbon Project. Delež Kitajske naj bi se pri tem povečal na skoraj tretjino.

Do leta 2030 se mora zapreti 3.000 elektrarn na premog, če želimo doseči podnebne cilje, kaže novo poročilo podnebnega think tanka Transition Zero. Avtorji raziskave poudarjajo, da mora levji delež na poti k temu cilju prispevati Kitajska, največja onesnaževalka, ki skuri toliko premoga kot ves svet skupaj. Kitajska je pred COP26 objavila načrt, ki pa je prejel številne kritike strokovne javnosti, saj predvideva naraščanje emisij do leta 2030 in njihovo manjšanje do leta 2060. Znanstveniki poudarjajo, da bo takrat prepozno. Kitajski predsednik je po pritiskih obljubil, da se bo v Glasgowu pojavil virtualno.

Koncentracija toplogrednih plinov je lani v ozračju dosegla nove rekordne ravni, je te dni sporočila Svetovna meteorološka organizacija Združenih narodov. To je pomemben alarm pred težko pričakovano podnebno konferenco COP26, ko novi podatki ZN kažejo, da države niso niti blizu doseganju ciljev pariškega sporazuma. Kakšni so ključni cilji podnebne konference in kako visoka so pričakovanja pred njo?

Svetovna zdravstvena organizacija je objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka. Strožje smernice sporočajo, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v trenutni zakonodaji. Da onesnaženost zraka v večini evropskih držav ostaja pereča težava, pa je s svežimi podatki v teh dneh opozorila Evropska agencija za okolje.

Na ulice Ljubljane se je podalo nekoliko drugačno kolo. V košarici ga namreč simbolično hladi drevo, saj v okviru projekta 'Drevo na kolo', opozarja na vroče točke in onesnažen zrak v prestolnici. Z njim se lahko zapelje vsak prebivalec in ga parkira na lokaciji, kjer želi opozoriti na kritično onesnaženo ali vročo točko v urbanem mestnem središču in bi si želel več zelenja oziroma odprave mestnih toplotnih otokov. Lokacijo zabeleži GPS-naprava, ki je nameščena na kolo. Zbrane podatke o lokacijah, na katere bodo kot kritične točke opozorili prebivalci mesta, bodo Mladi za podnebno pravičnost nato predali mestnim oblastem skupaj s pozivom k ukrepanju. Spomnimo, da se je Ljubljana letos po podatkih Evropske agencija za okolje med 323 evropskimi mesti glede na kakovost zraka uvrstila na neslavno 260. mesto.

Nedavne poplave v Nemčiji, Belgiji in drugod po Evropi so v ospredje političnih razprav znova postavile podnebno krizo. Pred hudimi poplavami in ekstremnimi vremenskimi pojavi sicer trepetajo v številnih krajih po svetu. Šest priobalnih mest pa je še posebej ogroženih zaradi ekstremnih poplav, ki postajajo že stalnica.

Sredi aprila je Japonska sporočila, da so potrdili načrt o postopnem izpustu več kot milijon ton odpadne vode iz jedrske elektrarne v Fukušimi. Znanstveniki pravijo, da večjega vpliva na okolje to ne bo imelo, a okoljevarstveniki ter številne sosednje države temu nasprotujejo. Zakaj načrt zbuja skrbi?

Dinamika inovacij na področju okolju prijaznih energetskih rešitev se je upočasnila, v zadnjem poročilu ugotavljata Evropski patentni urad in Mednarodna agencija za energijo. Od leta 2017 naprej je tako povprečni letni prirast patentov v tem sektorju glede na obdobje med letoma 2000 in 2013 upadel z 12,5 odstotka na tri odstotke.

Ste vedeli, da za nastanek ene bombažne majice v vaši garderobni omari, ki je morda sploh ne oblečete več, porabijo kar 2700 litrov vode samo v procesu njenega nastanka? Tekstilna industrija je postala druga največja onesnaževalka okolja. Raziskovalci opozarjajo na številne težave, ki jih povzroča hitra moda. Problem lahko pričnemo reševati že, ko stojimo pred vrati svoje omare, – ta namreč pogosto poka po šivih od oblačil, ki jih le redko oblečemo.

Na Kitajskem je začel veljati nov zakon, s katerim želijo zmanjšati količino zavržene hrane. Kitajci bodo tako odslej morali dobro premisliti pri naročanju hrane v restavracijah. Če bodo naročili preveliko količino, nato pa jo pustili na krožnikih, jim za to grozi denarna kazen.

Onesnažen zrak ima vpliv na vsako celico in vse organe našega telesa in ga lahko povežemo z različnimi obolenji: od demence, srčnih in pljučnih bolezni, neplodnosti do zmanjšanja inteligence. 

Pred nami je desetletje korenitih sprememb na področju energetike. Prihodnost je namreč v izkoriščanju obnovljivih virov energije, samooskrbi, v pametnem upravljanju energije in v radikalnem zmanjšanju našega ogljičnega odtisa. Tisti segment družbe, ki lahko tako s kapitalom kot z razvojem novih tehnologij in poslovnih modelov, prispeva velik košček v mozaik sprememb na tem področju, je zagotovo gospodarstvo. Tega se zelo dobro zavedajo v družbi GEN-I, ki je z vstopom v leto 2019 postala vodilni promotor zelene preobrazbe pri nas. Niso namreč le pripravljeni na spremembe, ampak jih želijo tudi sami aktivno krojiti. Želijo z zgledom razbijati mite, nam potrdi predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob.

Marsikdo hladnejše mesece izkoristi za oddih na rajskih azijskih plažah. A žal, čeprav so te na prvi pogled videti nebeške, je realnost mnogokrat 'umazana'. Vse prevečkrat so plaže in vasi v Aziji zasute z odpadki, ki seveda najdejo pot tudi do svetovnih oceanov. Odkar se je Kitajska odločila, da prepove uvoz odpadkov, so namreč 'smetišče razvitega sveta' postale države jugovzhodne Azije.

"Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka" ob svetovnem dnevu varstva okolja opozarjajo na okoljskem ministrstvu. Čas je, da spremenimo svoj odnos do okolja, saj je "kakovost zraka, ki ga dihamo, odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom." A statistični podatki kažejo, da smo v zadnjih petih letih povečali količino odpadkov in zavržene hrane na prebivalca.

Čeprav smo pred desetletji po svetu opustili rabo in proizvodnjo ozonu škodljivega plina CFC-11, pa se njegove količine v ozračju v zadnjih letih znova višajo. Znanstveniki so zdaj potrdili, da je glavni krivec za to Kitajska, kjer so se izpusti tega plina v samo zadnjih treh letih povečali za kar 110 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred tem. 

V prihodnosti bo življenjska doba otrok zaradi onesnaženosti zraka krajša za kar 20 mesecev, opozarja nedavno poročilo. Najbolj ogroženi so otroci v Indiji in Pakistanu, kjer bodo zaradi umazanega zraka v povprečju živeli 30 mesecev manj.

Da se izognemo črnim scenarijem in zagotovimo obstanek življenja na planetu, po izračunih EU v naslednjih desetih letih potrebujemo približno 180 dodatnih milijard evrov letno, kot jih zagotavlja evropski proračun. Kot opozarja Evropska komisija, je znesek previsok, da bi ga v celoti pokrila javna blagajna, zato mora ključno vlogo odigrati tudi zasebni sektor z vlaganjem v 'zelene investicije'.

Povprečen Rimljan v prometnih zamaških zapravi 245 ur na leto. Prometni zamaški so ena največjih težav, s katerimi se soočajo velika svetovna mesta, največ rekorderjev pa je v Evropi. Največ časa sicer v prometnih zamaških porabijo vozniki v prestolnici Kolumbije, v Bogoti, ki so, čakajoč v svojih vozilih, preživeli kar 272 ur oziroma več kot 11 dni.

100 aktivnih proizvajalcev fosilnih goriv je povezanih z 71 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov od leta 1988 - leta, ko je z ustanovitvijo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) svet uradno priznal vlogo človeka v podnebnih spremembah.

Na svetu proizvedemo štiri milijarde ton hrane, od tega je 1,3 milijarde ton zavržemo. Še bolj žalosten je podatek, da je vsak deveti Zemljan še vedno lačen. Ekologi brez meja so preverili, kako je z zavrženo hrano v javnih zavodih ter ugotovili, da imamo rezerve. In rešitev? Za zmanjšanje količine zavržene hrane so nujne sistemske rešitve, pa tudi večja občutljivost ljudi do hrane.

Raziskava je pokazala, da bogate države močno zaostajajo za svojo zavezo, v skladu s katero naj bi do leta 2020 državam v razvoju zagotovile 100 milijard dolarjev letno za prilagajanje na podnebne spremembe. Lani so najbogatejše države revnim za energetske projekte namenile le 10 milijard dolarjev.

Delež elektro avtomobilov v prodaji na Kitajskem se je v letu 2017 zvišal z 1,8 na 2,7 odstotka, posebej veliko povpraševanje je bilo po čistih električnih avtomobilih, ki so jih prodali 652.000. Med evropskimi državami se je povečala prodaja električnih avtomobilov v Franciji in Veliki Britaniji, na Nizozemskem pa se je po izteku državnih subvencij znižala za 60 odstotkov.

Domači in mednarodni turizem skupno ustvarita osem odstotkov vseh globalnih izpustov ogljikovega dioksida, kaže nova raziskava. Ogljični odtis turizma se ob tem hitro povečuje, predvsem na račun letalskih potovanj. Na lestvici držav, ki iz naslova turizma ustvarijo največ izpustov ogljikovega dioksida, kraljujejo ZDA.