javno zdravje

Ste tudi vi opazili, da je vaša nakupovalna košarica vedno dražja? Poleg drugih dejavnikov na podražitve vplivajo tudi ekstremni vremenski dogodki. Suša, neurja in ekstremni vremenski dogodki poganjajo cene hrane tudi v Evropi.

Suša deset milijonov ljudi po vsem svetu potiska na rob lakote. To je napoved globalne krize, ki se s podnebnimi spremembami hitro poglablja, so črnogledi znanstveniki. Več kot 90 milijonov ljudi v vzhodni in južni Afriki se sooča s hudo lakoto po rekordni suši. Na mnogih območjih je suša povzročila obsežno propadanje pridelka in pogin živine. V Somaliji četrtino prebivalstva zdaj ogroža lakota, vsaj milijon ljudi pa je bilo zaradi ekstremnih vremenskih razmer razseljenih.

Velika Britanija je zaradi okoljskih posledic prepovedala e-cigarete za enkratno uporabo, saj na odlagališčih končajo ogromne količine dragocenih kovin in povzročajo onesnaževenje. Prepoved vključuje tako trgovine kot spletno prodajo, s čimer želijo zmanjšati vpliv teh izdelkov na okolje in zaščititi vodne vire.

Intenzivni vročinski valovi terjajo vedno več smrtnih žrtev. Po svetu, pa tudi v Evropi, je davek vročine vedno večji. Kako vročina vpliva na naše zdravje in zakaj je lahko smrtno nevarna?

Si tudi vi življenja ne predstavljate brez zavetja zelenih krošenj? Ta dobesedno rešujejo življenja, ugotavljajo znanstveniki. Raziskava kaže, da bi lahko več mestnih dreves v dveh desetletjih rešilo kar 1,1 milijona življenj po svetu.

Španci na območju Galicije imajo dovolj smradu in onesnaževanja okolice. Prebivalci na območju A Limnia se namreč bojijo piti onesnaženo vodo iz lokalnih vodnjakov ali odpirati okna, saj njihove domove preplavi smrad iz bližnjih živinorejskih obratov. Zaradi intenzivne prašičereje so zdaj sprožili sodni postopek proti oblastem. Trdijo, da je, zaradi onesnaženja, ki je posledica desetletij industrijske prašičereje, življenje v njihovi skupnosti postalo nemogoče in da je celo ogroženo njihovo zdravje. To je prvič, da bo sodišče v Evropi obravnavalo primer vpliva intenzivne živinoreje na vodne vire in na človekove pravice.

Na Finskem so raziskovali potrošniške navade svojih državljanov. Pri tem so se izkristalizirale zanimive ugotovitve. Že več kot polovica Fincev kupuje manj. In to ne le zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, ampak so kot razlog številni navedli podnebne razloge. Zaradi zavedanja o podnebni krizi, so se tako pripravljeni odpovedati delu nakupov.

Izpostavljenost strupenim delcem, ki so se sproščali, ko so ognjeni zublji goltali Kalifornijo, je bila v desetletju usodna za več kot 50.000 prebivalcev na tem območju. Nova raziskava ugotavlja, da je dim, ki se je sproščal pri gozdnih požarih, povzročil prezgodnje smrti. Izpostavljenost delcem pa je med leti 2008 in 2018 povzročila tudi 402 milijard evrov zdravstvenih stroškov.

Organizatorji v Parizu obljubljajo najbolj zelene olimpijske igre doslej. Pa so lahko tako veliki dogodki zeleni? Tudi vedno več športnic in športnikov je v boju proti podnebni krizi glasnih – izražajo skrb glede vpliva tekmovanj, na katerih tekmujejo. Razmišljati bo treba o nekoliko drugačnih ukrepih – kot so prestavitve termine na manj vroče mesece in o gledalcih le pred televizijo, če želimo v prihodnosti čim bolj zmanjšati vpliv velikih športnih dogodkov, pravita Gaja Brecelj in Renata Karba iz Umanotere.

V prestolnici je znova udarila peklenska vročina. Razbeljen beton še povečuje občutek vročine in ustvarja toplotne otoke. Mestna občina Ljubljana je začela s študijo toplotnih otokov v prestolnici. Zato so na različnih lokacijah po mestu namestili mrežo 32 merilnikov za merjenje temperature in vlage. Ob prihodu poletja in vročinskih valov je nujno, da prebivalci in obiskovalci Ljubljane poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Vročina ima namreč velik vpliv na počutje, produktivnost, svobodo pri izbiri prostočasnih aktivnosti, predvsem pa na zdravje meščanov.

"Javnost se tega, da podnebna kriza vpliva na naše zdravje, večinoma še ne zaveda, vendar pa se tega vse bolj zavedamo zdravniki," opozarja nizozemski zdravnik, ki je svojo kariero posvetil vplivu okoljskih in podnebnih vzrokov na zdravje ljudi. Pripoveduje o novih boleznih, ki so doslej 'spale', nevarnosti ostankov farmacevtskih sredstev v vodi, izgubi biodiverzitete in s tem povezanih naravnih virov. Kateri pacienti bodo v prihodnosti zaradi podnebne krize pogostejši v čakalnicah zdravstvenih domov? Po svetu zaradi okoljskih in podnebnih vplivov vsake tri ure umre potniško letalo, polno otrok, mlajših od pet let, svari. Čeprav je delež žrtev v Evropi veliko manjši, ob takšnih številkah ne moremo ostati ravnodušni, poudarja.

Po najbolj črnem podnebnem scenariju bi lahko, če ne bomo uspešno uvajali ukrepov prilagajanja, vsako leto zaradi ekstremne vročine umrlo 90.000 Evropejcev. V dneh, ko živo srebro narašča, se sprašujemo, koliko smo pravzaprav ogroženi zaradi vročine. In odgovor ni pomirjujoč. Pri nas se večinoma tveganj, ki jih prinaša vročina za zdravje ljudi, še ne zavedamo dovolj, nismo še ozavestili, kako hude so lahko posledice. Ranljive skupine so seveda bolj ogrožene. Vendar pa pri hujših ekstremih lahko skrbi vse, nevarno je lahko še posebej, če višjo vročinsko obremenitev vzamemo, kot da se nam ne more nič zgoditi, ker smo npr. mladi in zdravi, in nismo pazljivi na našo izpostavljenost, svari Tjaša Pogačar iz Biotehniške fakultete.

Prebivalci majhnega mesteca na jugovzhodu Nizozemske so vložili tožbo proti pridelovalcu cvetja. Ta namreč namerava nekaj metrov od njihovih hiš zasaditi polje lilij. Na prvi pogled se zdi takšna tožba absurdna, a razlog za nasprotovanje lokalne skupnosti je povsem ekološki ...

Le sedem držav na svetu se je lahko v letu 2023 pohvalilo z zrakom, ki zadovoljuje smernice kakovosti zraka WHO. Svetovno poročilo o kakovosti zraka je preučilo zrak v 134 državah. Ugotovitve pa so zaskrbljujoče. Znanstveniki so onesnaženje zraka označili za globalno zdravstveno katastrofo. Najmanj onesnažen zrak v skladu s smernicami WHO imajo v Avstraliji, Estoniji, na Finskem, Grenadi na Karibih, Islandiji, Mauritiusu in Novi Zelandiji. Slovenija je obarvana rumeno, kar pomeni, da onesnaževala v zraku do trikrat presegajo priporočene vrednosti.

Barcelonski raziskovalci so ugotovili, da se je onesnaženost zraka v Evropi v zadnjih 20 letih izboljšala. A kljub temu opozarjajo, da kar 98 odstotkov Evropejcev še vedno živi na območjih, kjer je glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije zrak preonesnažen z delci PM 2.5.

Medtem ko v Dubaju poteka podnebna konferenca Združenih narodov COP28, britanski mediji poročajo o novi obsežni raziskavi o onesnaženosti zraka. In ko se gostiteljica najpomembnejšega podnebnega dogodka otepa očitkov, da je poskušala konferenco izkoristiti za sklepanje naftnih poslov s sodelujočimi državami, so rezultati študije zaskrbljujoči. Kažejo namreč, da bi, če bi namesto fosilnih goriv uporabljali čiste vire energije, lahko rešili na milijone življenj, hkrati pa bi to pomagalo v boju proti podnebnemu segrevanju.

Od 18. do 24. novembra je potekal svetovni teden ozaveščanja o odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. Naraščajoča mikrobna odpornost predstavlja nevarnost za ljudi, živali, rastline in okolje, zato letošnja tema tedna "Skupaj preprečimo mikrobno odpornost" poziva k sodelovanju med sektorji za ohranitev učinkovitosti kritičnih protimikrobnih zdravil oziroma antibiotikov.

Se tudi sami kdaj znajdete pred oznakami na plastenkah, ki obljubljajo, da so te zelene? Zveza potrošnikov Slovenije opozarja pred zavajajočim ozelenjevanjem plastenk. Kot poudarjajo, se je v zadnjem času razširila moda označevanja, da je plastenka 100-odstotno reciklirana ali pa 100-odstotno primerna za reciklažo. Skupaj z drugimi potrošniškimi organizacijami so zato preverili, kakšno je ozadje teh trditev.

Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da se z začetkom kurilne sezone tudi močno onesnaži zrak. Preverite, kako poskrbeti za svoje zdravje v času kurilne sezone.

Tisti, ki pojedo veliko mesa, lahko povzročijo tudi do dvakrat več emisij ogljika na dan kot tisti, ki uživajo malo mesa. Kot so ugotovili raziskovalci univerze Oxford, bi samo v Veliki Britaniji zmanjšanje količine zaužitega mesa lahko imelo enak učinek, kot če bi s cest odstranili osem milijonov avtomobilov. Zaradi vpliva prehrane na podnebne spremembe se zato priporoča uživanje večjega deleža hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric, zelenjave in sadja, ter zmanjšanje potrošnje hrane živalskega izvora, so ob letošnjem svetovnem dnevu hrane poudarili v društvu za sonaraven razvoj Focus.

Elektronske cigarete in ogrevani tobačni izdelki predstavljajo še resnejšo grožnjo okolju kot tobačne cigarete. Za njih so značilni intenzivnejši proizvodni procesi in materiali, ki niso biološko razgradljivi in jih ni možno reciklirati, opozarjajo na NIJZ. V njih se skrivajo tudi dragocene kovine, ki tako pristanejo na odlagališčih.

Ekstremno vreme, ki to poletje pustoši ne le pri nas, ampak po celotni Evropi, je jasen pokazatelj, da tako ne moremo več nadaljevati. Eno od področij, kjer imamo velik potencial za spremembo, je transport. In Nemčija že drugo poletje zapored preizkuša, kako se cenejše vozovnice za javni transport obnesejo na poti do bolj učinkovitega sistema, ki bi pritegnil več uporabnikov. Od maja letos so Nemcem na voljo ugodne vozovnice, ki so, glede na prve rezultate, pravi hit. In to dokazujejo tudi številke.

Živite v zavetju krošenj ali pa so te le streljaj stran od vašega doma? Za vas imamo dobro novico. Ljudje, ki živijo v bližini gozdov, parkov ali drugih zelenih površin, imajo v povprečju dve leti in pol nižjo biološko starost, so ugotovili raziskovalci. V študiji so znova dokazali izjemen pomen narave za zdravje in dobro počutje ljudi.

Del Evrope je še vedno ujet v kriplje vročinskega vala. Podnebne spremembe, ki med drugim vplivajo na vedno pogostejše, daljše in intenzivnejše vročinske valove, pa predstavljajo naraščajoče tveganje za naše zdravje. Posledice podnebnih sprememb prinašajo širjenje prenosljivih in kroničnih bolezni in daljše vročinske valove, ki prav tako prinašajo zdravstvena tveganja, opozarjajo nemški znanstveniki.

Jennifer Newal je bila dolga leta okoljska znanstvenica. Raziskovala je taljenje ledenikov in spreminjanje morske gladine. Nekega dne pa je začela dvomiti o tem, kaj počne. "Posvetilo se mi je, da nemudoma potrebujemo ukrepe, da potrebujemo aktivno spremembo." Izgubila je voljo za preučevanje posledic podnebnih sprememb in se osredotočila na ukrepe, ki jih potrebujemo za boj s podnebno krizo. A breme izziva je bilo pretežko. Jennifer je ena od oseb, ki trpi za 'eko tesnobo', kroničnim občutkom nemoči in strahu pred pogubnimi podnebnimi posledicami.

Razbeljen beton in peklenske poletne temperature največ težav povzročajo prebivalcem mest. Med njimi je tudi slovenska prestolnica, kjer se je v zadnjih letih število vročinskih valov in mestnih toplotnih otokov izjemno povečalo. Vročinski stres predstavlja grožnjo za zdravje prebivalcev, zato so na Inštitutu za zdravje in okolje skupaj z Mestno občino Ljubljana pripravili preventivno akcijo z nasveti, kako ubežati vročini v mestu.

Škodljive spremembe v vodnem krogu spodkopavajo napredek pri vseh glavnih globalnih izzivih – na področju zdravja, lakote, enakosti spolov, zaposlovanja, izobraževanja, industrije, naravnih nesreč in miru, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Globalni prehranski sistem je kriv za več kot četrtino emisij toplogrednih plinov. Kar 80 odstotkov krčenja gozdov je povezanih s kmetijstvom, v veliki meri za pridelavo krme za živino in pašne prostore. Poleg tega je pri pridelavi hrane veliko izkoriščanja ljudi tako v EU (migrantski delavci in delavke) kot tudi drugod. Raziskava, ki so jo na pobudo Focusa izvedli na centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je pokazala, da še vedno ne razumemo vpliva, ki ga ima hrana, ki prihaja izven EU, na okolje, na primer krčenje gozdov, uničevanje vodnih virov, podnebne spremembe in na razmere, v katerih delajo delavci in delavke ...

Špansko Barcelono so preplavili 'kolo-busi' oziroma 'bicibusi'. Gre za koncept, ki so ga z veseljem in navdušenjem sprejeli prav najmlajši, ki namesto z avtobusom na 'fosilni' pogon zdaj v šolo kolesarijo v skupinah. Pri tem jih spremljajo odrasli, ki skrbijo za varnost. Takšen način transporta v šolo postaja vedno bolj priljubljen.

Številni prebivalci Londona, Barcelone, Varšave, Bruslja in Pariza menijo, da bi avtomobili morali biti prepovedani en dan v tednu in verjamejo, da bi tako izboljšali zrak, ki ga dihajo. Vse večji obseg cestnega prometa na evropskih cestah je v zadnjih dveh desetletjih povečal izpuste toplogrednih plinov iz tega sektorja. Evropska agencija za okolje poudarja, da bo moral cestni promet na poti v trajnost prestaviti v višjo prestavo.