izpusti

Znanstveniki svarijo, da je onesnažen zrak tihi ubijalec. Na sodiščih pa se znajde vedno več primerov, povezanih z okoljem in zdravjem. Prelomna odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) bi lahko odprla pot za nove primere in bi lahko pomenila prelomnico v mednarodnem podnebnem pravu. V precedenčnem mnenju so namreč zapisali, da je "čisto, zdravo in trajnostno okolje" človekova pravica. Kršitve mednarodnih obveznosti na področju boja proti podnebnim spremembam pa predstavljajo protipravno ravnanje.

Doselitev 18 risov, 30 potomcev. Sveži geni, v slovenskih Dinaridih pa zdaj živi približno dvakrat več risov kot ob začetku enega izmed najbolj odmevnih primerov dobre prakse v Sloveniji, Life Lynx. Risom v Dinaridih je zaradi sokrvja grozilo izumrtje. Več let smo spremljali rise, ki so jih spustili v slovenske gozdove, in se veselili njihovih korakov v svobodi. Projekt je danes celo nominiran za prestižno nagrado. Preverili smo, ali se moramo za populacijo risa v Sloveniji še bati ali si lahko oddahnemo.

Svet je v ponedeljek spremljal, kako so v vesolje izstrelili kapsulo z izključno žensko posadko. Turistični suborbitalni let je trajal dobrih 10 minut in je zvezdnice ponesel 100 kilometrov nad Zemljo. In čeprav gre za nov mejnik pri vesoljskih potovanjih, pa okoljevarstveniki svarijo pred vplivom tovrstnega turizma na okolje, predvsem na segrevanje ozračja in posledično podnebne spremembe.

Ali ste vedeli, da je bilo leta 2023 bilo ustvarjenih 123, leta 2024 pa 149 zettabajt podatkov – to je skoraj milijarda in pol terabajtov. Do konca leta 2025 naj bi dosegli 182 zettabajtov. Za izpis 1 zettabajt podatkov pa bi potrebovali 20 bilijonov dreves – to je šestkrat več, kot jih je na Zemlji. Tako problematiko digitalnih podatkov ponazarjajo Ekologi brez meja, ki jim je uspelo združiti Slovenijo v digitalni čistilni akciji. Slovenija je v njej očistila 23 terabajtov digitalnih odpadkov, so izračunali.

Dandanes svoj najljubši sladoled najverjetneje jeste z leseno žličko, koktejl pa srkate s papirnato slamico. Mogoče vas jezi, ko se ta ob stiku s tekočino zmehča, razvije ali celo razpade in to vam pokvari užitek. Številni se pritožujejo, da jim papirnat pribor in slamice namesto plastičnega niso všeč. In da s tem ne bomo rešili sveta. A pozabili smo, zakaj so plastični izdelki za enkratno uporabo problematični. In zakaj papirnata slamica kljub temu ne bo rešila sveta? Ker bi se morali izogibati prav vsakemu materialu za enkratno uporabo.

Indijski novinar se je povzpel na vrh gore smeti v Delhiju. Nagnusen smrad, oteženo dihanje, strupen okus, opisuje počutje ob osvojitvi umazane gore. S tem je želel pritegniti pozornost na enega najbolj umazanih okoljskih problemov v državi. Največja gora smeti v Indiji namreč počasi, a vztrajno zastruplja okoliške prebivalce. Strupi, ki odtekajo iz nagrmadenih odpadkov, v telesa prebivalcev vstopajo skozi zrak in vodo in tako slabijo njihov imunski sistem.

Najbogatejši odstotek ljudi je že porabil svoj delež svetovnega ogljičnega proračuna za leto 2025 le v prvih 10 dni januarja. To pripovedujejo podatki nove raziskave organizacije Oxfam, ki se osredotoča na vpliv razkošnega življenjskega sloga superbogatih na podnebno krizo.

Okoljska organizacija Greenpeace ob začetku svetovnega gospodarskega foruma (WEF), poziva k višji obdavčitvi najbogatejših. Izračunali so, koliko prihodkov bi lahko v državne blagajne prinesla obdavčitev najbogatejših. Prepričani so, da je na svetu dovolj denarja, a po njihovih besedah ga preveč ostaja v žepih super bogate elite, ki onesnažuje planet. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pa opozarja, da je odvisnost sveta od fosilnih goriv 'pošast, ki napada cel svet'.

Kljub pozivom, naj se udeleženci v Davos odpravijo z vlaki oziroma bolj trajnostnimi prevoznimi sredstvi, je samo prvi dan na najbližjem letališču pristalo za 170 odstotkov več zasebnih letal, kot sicer. Že lani so podnebni aktivisti udeležence Svetovnega gospodarskega foruma obtožili hinavščine, saj so z zasebnimi leti v Davos v enem tednu proizvedli toliko emisij CO2 kot jih proizvede 350.000 povprečnih avtomobilov. Na forumu pa nato razpravljajo o tem, kako je treba zmanjšati izpuste CO2.

Za nami je leto vremenskih rekordov. Kaj pa prinaša prihodnost? Agencija za okolje je pripravila oceno podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21.stoletja. Vse kaže, da nas čaka pestro dogajanje. Število vročih dni se bo povečalo, klimatologi napovedujejo več padavin v obliki nalivov in precej skromnejšo snežno odejo.

Študentska prehrana trenutno podlega predvsem tržnim pritiskom, opozarjajo v mladinski organizaciji Iskra in okoljski organizaciji Focus. Študenti imajo pogosto plitke žepe in številne obveznosti, zaradi česar, kljub temu, da razmišljajo o trajnostni prehrani, te velikokrat ne uživajo. "Če želimo spodbujati kakovostno izobraževanje za bodoče strokovnjake, je treba nuditi tudi hrano, ki bo zdrava tako za njih kot tudi za okolje. To je ključnega pomena za kakovost življenja in odgovornost do sedanjih in prihodnjih generacij," poudarja Živa Kavka Gobbo iz Focusa.

Količina snega v Alpah se je v 100 letih zmanjšala kar za tretjino, razkriva nova študija. Študija je ena prvih, ki je zajela območje celotnih Alp v daljšem obdobju in razkriva precej manj pobeljeno stanje od leta 1980 naprej. Slovenija je med državami, kjer je snežni trend med najbolj negativnimi.

Koper in Izola bi znova postala otoka, morje v Sloveniji pa bi lahko poplavilo 1200 hektarjev površin. Od tega največ v okolici Sečovelj, pod vodo bi bile celotne soline in letališče. To bi se lahko, če bi se uresničil najbolj pesimističen podnebni scenarij, zgodilo do leta 2100. Nevarno je biti optimist, torej bodimo pesimisti in se pripravljajmo na slabše scenarije, svari Primož Banovec. Težko je opaziti nekaj, kar se trenutno premika s hitrostjo okoli pol centimetra na leto, a vedno pogostejše poplavljanje nižje ležečih delov obale je že tu, opozarja pred počasnim a vztrajnim naraščanjem morske gladine. Kakšne ukrepe moramo sprejeti, da preprečimo takšne scenarije?

Kitajski Shein, ki trg preplavlja s cenenimi oblačili vprašljive kakovosti, se je v Italiji znašel pod drobnogledom. Italijanski nadzorni organ za varstvo konkurence namreč spletnega velikana hitre mode preiskuje zaradi zavajajočih zelenih trditev o njegovih praksah trajnostnega razvoja.

Najlažje je zbrati denar za revne države, ki ga potem preko projektov vračajo podjetjem razvitih držav, razmišlja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Letos se na COP29 v še eni naftni državi podnebni pogovori vrtijo okoli denarja. In s tem okrog posledic podnebnih sprememb, o bistvu – vzrokih pa morda naslednje leto. Če sploh kdaj, opozarja. Vsako leto se vrstijo podnebne konference s podobno dramaturgijo. Podnebna pogajanja pa nimajo več kaj dosti opraviti s podnebno znanostjo, ugotavlja.

Emisije ogljika iz zasebnih letal so v zadnjih petih letih strmo narasle. Večina zasebnih letal v približno dveh urah letenja v zrak izpusti več ogljikovega dioksida kot povprečna oseba v celotnem letu. To so ugotovitve nove študije v reviji Nature Communications Earth & Environment.

Podnebni aktivisti iz skupine Tire Extinguishers so v Edinburghu udarili po terencih. Kot trdijo, so terenci zaradi enormnih izpustov neposredno povezani z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so bile smrtonosne poplave v Španiji. Tako so iz solidarnosti z žrtvami poplav v Valencii pripravili protestno akcijo. Terence, ki so se znašli na njihovi poti, so porisali s sloganom: Ti avtomobili ubijajo Valencijčane.

Novo poročilo ugotavlja, da vrtoglav ogljični odtis enega odstotka najbogatejših na svetu povečuje lakoto, revščino in čezmerno število smrti. Zaradi luksuznih jaht, zasebnih letal in naložb v onesnaževalne industrije najbogatejših ljudi na svetu je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija vse težje dosegljiv.

V prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, predvsem CO2, se svet, zlasti Evropa, obrača k nizkoogljičnim virom električne energije, kot so sonce, veter, voda in jedrska energija. A čeprav je vsem tem virom skupno to, da imajo nizke emisije, so med njimi tudi precejšnje razlike. Predvsem z vidika varnosti, učinkovitosti, porabe prostora in zanesljivosti.

Število zasebnih letov na priljubljene evropske počitniške destinacije je v poletnem času izjemno poskočilo, razkriva novo poročilo Greenpeacea. To kaže, da uporaba zasebnih letal še zdaleč ni omejena le na poslovne lete. Uporaba zasebnih letal med vrhuncem turistične sezone razkriva ekstravaganten prestiž najbogatejših, ki pa močno obremenjuje naše okolje.

V Sloveniji ima zgolj odstotek najpremožnejših v lasti 23 % vsega zasebnega premoženja, povprečni posameznik iz te skupine pa je neposredno odgovoren za kar 11-krat več letnih izpustov kot oseba iz manj premožne polovice prebivalstva. To je ena izmed ugotovitev nove študije, ki jo je objavila Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. "Razred največjih lastnikov kapitala nas s svojo luksuzno potrošnjo, kapitalskimi naložbami in političnim vplivom vodi v podnebni zlom," so poudarili.

Po ugotovitvah študije, ki jo je objavil World Weather Attribution so podnebne spremembe povzročile, da je bilo deževje vsaj za sedem odstotkov močnejše, zaradi česar so mesta prizadele obsežne poplave. Če se planet ne bi segreval zaradi človeškega delovanja, pa bi se možnosti za takšne padavine prepolovile, ugotavljajo znanstveniki.

Organizatorji olimpijskih iger v Parizu so napovedovali, da bodo letošnje igre v primerjavi s prejšnjimi bistveno prijaznejše do okolja. Toda med strokovnjaki se glede tega že porajajo številni dvomi. Bistveno oviro pri tem predstavljajo potovanja.

Zaznamujemo dan Zemlje. To je pravi dan, da se vprašamo, kako lahko tudi sami doprinesemo delček k boljši kondiciji našega planeta. Za začetek lahko izmerimo ogljični odtis in premislimo, kako bi ga lahko zmanjšali.

Ker so izpusti žveplovega dioksida škodljivi za zdravje ljudi, živali in rastlin, svet že desetletja vodi bitko proti njegovim izpustom. In posledica tega je čistejši in bolj zdrav zrak, ki ga dihamo danes. A 'stranski učinek' čiščenja zraka, ker ima žveplov dioksid kot edini plin v ozračju hladilni učinek, je tudi zvišanje globalne temperature. Izpusti žveplovega dioksida so namreč zamaskirali del podnebnega segrevanja, globalno segrevanje so ustavili za približno pol stopinje Celzija. Po eni strani torej čistimo zrak, a segrevamo ozračje. Je torej dobro, da svet še naprej zmanjšuje izpuste žveplovega dioksida in kaj pomeni, če bodo izpusti še padali?

Kompostiranje je odličen način, s katerim reciklirate organske odpadke in naravno obogatite svoj vrt. Preverite, kako kompostirati doma in na kaj biti pozorni.

Plavalni del triatlona na letošnjih poletnih olimpijskih igrah bi lahko odpovedali, če bi se zaradi močnega deževja poslabšala kakovost vode reke Sene. Novico je na srečanju v okviru Sport Accorda v Birminghamu sporočil predsednik organizacijskega odbora iger v Parizu Tony Estanguet.

Na nekaterih delih Norveške bi se temperatura pozimi znižala za kar 30 stopinj Celzija, poleti približno za pet stopinj Celzija. V Severni Evropi razmere že zdaj niso optimalne za kmetijstvo, če pa bi se podnebje ohladilo za nekaj stopinj Celzija, bi bile zelo težke. Težava bi bila tudi z ladijskim prevozom. Po morju med Islandijo, Škotsko in Norveško danes ni ledenih gora, po ohladitvi pa bi bilo polno morskega ledu, ki bi oviral tovorni promet. Vdori hladnega zraka bi lahko pozebe v osrednjem delu Evrope povzročali celo v začetku junija, te pozebe pa bi povzročile veliko škode v sadjarstvu in v kmetijstvu nasplošno – tako bi lahko bila videti Evropa po ustavitvi severnoatlantskega morskega toka, opisuje klimatolog Gregor Vertačnik iz Arsa.

Vsak dan na svetu zavržemo več kot milijardo obrokov. In to tako v revnih kot bogatih državah. Medtem pa več kot 730 milijonov ljudi po svetu živi v lakoti, opozarja novo poročilo Združenih narodov. Poleg tega je odpadna hrana, ki je zavržemo občutno preveč, eden izmed večjih povzročiteljev podnebne krize. S tem, ko v smeti roma odpadna hrana, zavržemo tudi vire in energijo, ki smo jih porabili za njeno proizvodnjo. S tem pa pospešujemo globalno segrevanje.

Če bi francoska ekipa na evropsko prvenstvo v nogometu potovala z vlakom namesto z letalom, bi svoje izpuste CO2 zmanjšala za 98 odstotkov, opozarja 15 evropskih nevladnih organizacij. Nogometne ekipe pozivajo, naj se na evropsko prvenstvo v nogometu odpravijo na trajnostne načine in s tem pokažejo pozitivni zgled ostalim.

Februarja bodo Parižani odšli na referendum. Odločali bodo o tem, ali bodo morali vozniki terencev za uro parkiranja precej globlje seči v žep. Kot kaže ena izmed raziskav javnega mnenja, prebivalci mesta zelo podpirajo novi ukrep, ki bi obremenil lastnike vozil, ki močno obremenjujejo okolje in so tudi nevarnejši za vožnjo.

Minulo leto je bilo na globalni ravni leto vremenskih rekordov, bilo je najtoplejše od začetka meteoroloških meritev. To ekstremno leto je opomnik, da moramo zadeve jemati resno in da bomo morali zelo hitro zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, opozarja Gregor Vrtačnik z Arsa.

Šolarji v šestih slovenskih in eni norveški šoli imajo posebnega 'učitelja'. Je majhen, zelen in digitalen. Gre za Zelenega pingvina, prikupnega spletnega vplivneža, ki šolarje in učitelje na interaktiven način spodbuja k spreminjanju navad in zmanjševanju ogljičnega odtisa.

Na vsakem koraku se že bohotijo praznično okrašena drevesca. Se vsako leto znova sprašujete, ali je okolju bolj prijazno umetno ali naravno božično drevo? Odgovor ni črno-bel. Načeloma pa velja, da je treba umetno smreko uporabljati od sedem do 20 let, da bi ta imela nižji ogljični odtis od naravnega drevesca. Pri prodaji prazničnih dreves trgovski centri najpogosteje ponujajo kavkaško jelko. Ta iglavec je priljubljen tudi zato, ker mu skorajda ne odpadajo iglice. Pripeljejo jih večinoma iz gojitvenih nasadov v Zahodni Evropi. Z vidika trajnosti Zavod za gozdove Slovenije zato za praznično okrasitev priporoča domače smreke.

Skupina 200 podnebnih znanstvenikov svari pred petimi hkratnimi podnebnimi točkami preloma v boju proti podnebnim spremembam, ki bi lahko imele uničujoče posledice za človeštvo, vključno z množičnimi selitvami, finančnim propadom in bojem za hrano, saj se planet segreva hitreje od predvidevanj. Propad velikega Atlantskega toka v kombinaciji z globalnim segrevanjem bi na primer lahko povzročil izgubo polovice svetovnih površin za gojenje pšenice in koruze.

Dvanajst najbogatejših milijarderjev na svetu s svojimi superjahtami, zasebnimi letali, vilami in finančnimi naložbami proizvede več emisij toplogrednih plinov kot znesejo skupne emisije energije, ki jo porabi dva milijona domov. To kažejo analize raziskovalcev, ki so pod drobnogled vzeli dvanajsterico superbogatašev.

V okoljski organizaciji Focus opozarjajo, da v boju proti podnebnim spremembam šteje vsak prevožen kilometer. Koliko izpustov na kilometer bomo povzročili, pa je odvisno od nas. Medtem ko se vlaki in avtobusi vozijo vedno bolj prazni, marsikaterega lastnika negativno preseneti, ko preračuna, kakšni so dejanski stroški uporabe osebnega avtomobila. To lahko stori s pomočjo kalkulatorja, ki so ga pripravili v Focusu. "Veliko ljudi negativno preseneti izračun, koliko mesecev morajo delati vsako leto samo za to, da so lastniki avtomobila. Mnogi, ki imajo ustrezne alternative, so se mu zaradi tega tudi že odpovedali," ugotavljajo v Focusu.

Se tudi sami kdaj znajdete pred oznakami na plastenkah, ki obljubljajo, da so te zelene? Zveza potrošnikov Slovenije opozarja pred zavajajočim ozelenjevanjem plastenk. Kot poudarjajo, se je v zadnjem času razširila moda označevanja, da je plastenka 100-odstotno reciklirana ali pa 100-odstotno primerna za reciklažo. Skupaj z drugimi potrošniškimi organizacijami so zato preverili, kakšno je ozadje teh trditev.

Gospodinjstvo lahko na leto privarčuje do 80 evrov, če se odpovemo prižiganju nagrobnih sveč. Resnično ceno našega prižiganja sveč sicer plača okolje. Seznam škodljivih posledic njihovega zbiranja, skladiščenja in obdelave na okolje je dolg. Nagrobne sveče so zaradi svoje kompleksne sestave zelo zahteven odpadek za predelavo. Vsak sestavni del sveče je treba ločiti in posebej reciklirati. Med sestavnimi deli sveče prevladuje material PVC – plastika, ki vsebuje klor, ta pa se ob razkrajanju lahko sprošča v okolje in povzroča okoljske težave. Zato ne pozabite na pravilno ločevanje tega odpadka.

Švedska agencija za okolje je dopolnila krmi iz morske trave in alg označila kot enega izmed novih zanimivih dodatkov z velikim potencialom za zmanjšanje izpustov metana pri govedoreji. A njihov razvoj je šele na začetku, potrebnih bo še veliko raziskav, svarijo. Čeprav je metana v ozračju precej manj kot ogljikovega dioksida, pa mu lahko do danes pripišemo okoli 30 odstotkov krivde za dvig temperature na globalni ravni.

Stanje ozračja je alarmantno, svari raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič. Meritve je opravil v zračnem prostoru 12. držav Bližnjega vzhoda in indijske podceline. Zaradi izjemno onesnaženega zraka je bila vidljivost na vseh 20 tisoč kilometrih poti zelo slaba.

Preiskovalni novinarji so pod drobnogled vzeli sheme ogljičnih izravnav. Ugotovili so denimo, da so nekateri certifikati, ki obljubljajo sajenje dreves v deževnih gozdovih, v resnici ničvredni. Kje se zaplete, kje so ovire za uspešno izvajanje takšnih shem? Ogljičnih izravnav ne smemo uporabljati kot izgovor za odlaganje sistemskih reform proizvodnje in rabe energije, ki so nujno potrebne – na koncu moramo drastično zmanjšati emisije, da bi preprečili katastrofo, in samo z izravnavo tega nikoli ne bomo dosegli, izpostavljajo pri Focusu.

100-ogljično nevtralen izdelek lahko preberemo na embalaži gela za tuširanje. 100-odstotno reciklirano, okolju prijazno ... To je le še nekaj označb na embalažah izdelkov, pri katerih bi morali zastriči z ušesi. Se tudi sami sprašujete, kaj sploh pomenijo? Trenutno ni splošnih določil, kakšna z okoljem povezana sporočila se lahko pojavljajo na izdelkih – če le obstaja nekakšna razlaga zanje, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Je pa EU v četrtek dosegla dogovor o zelenih trditvah, ki naj bi to področje končno uredil. Po novem bodo tako na embalažah prepovedane splošne okoljske trditve, kot so okolju prijazen, naraven, biorazgradljiv, podnebno nevtralen ali eko, brez ustreznih dokazil.

Povprečen ogljični odtis Slovencev je 5600 kg CO2 ekvivalenta na osebo, ugotavljajo pri CircularChange. Če to primerjamo z drugimi državami, dobimo zanimivo sliko. Na Finskem je ta vrednost namreč 9800 kg, v Turčiji pa 4700 kg ekvivalenta CO2. Naš skupni evropski cilj je do leta 2030 doseči povprečno 2500 kg ekvivalenta CO2 na osebo na leto in na ta način čim bolj omejiti višanje povprečne letne temperature, spomni Meta Pezdir iz organizacije Circular Change. To poletje so slovenskim prebivalcem predstavili novo spletno aplikacijo PSL, s katero lahko preprosto izmerite svoj ogljični odtis. Tam pa najdete tudi številne nasvete za bolj trajnosten življenjski slog.

Svetovna proizvodnja sončne energije je konec lanskega leta presegla teravatni mejnik. Po napovedih bo svet proti koncu desetletja vsako leto namestil za dodaten teravat sončnih elektrarn, kar naznanja tudi začetek obdobja ogromnih količin odsluženih fotonapetostnih (FN) panelov. Steklo, aluminij, silicij, še nekaj drugih kovin ter umetne mase, glavne sestavine panelov, bodo do leta 2050 tehtali že okoli 80 milijonov ton.

Hitra moda prispeva skoraj 10 odstotkov globalnih emisij. Od leta 2000 je svetovna poraba oblačil narasla na približno 62 milijonov ton na leto in naj bi do leta 2030 dosegla že 102 milijona ton. Več kot 60 odstotkov vseh oblačil pa v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. Zato preden odvržete oblačilo v smeti, pomislite, ali bi lahko služilo še komu. Rabljena oblačila lahko podarite tudi številnim humanitarnim organizacijam, ki z njimi razveselijo svoje uporabnike. Sicer pa lahko vpliv tekstilne industrije zmanjšamo predvsem z manj novimi oblačili, recikliranjem in uporabo rabljenih oblačil.

Se tudi vi večkrat ujamete v past naročanja hrane v službi? Na vašem jedilniku se zato morda znajde močno predelana hrana, s katero ne pokrijete prehranskih potreb. Za vas smo pripravili nekaj uporabnih namigov, kako lahko svoj krožnik tudi med delovnim časom obarvate trajnostno. Preverite, kako lahko že danes poskrbite za trajnostno malico v službi in kako vam lahko pri okolju bolj prijaznem meniju pomaga vaš delodajalec.

Letošnji evropski zeleni teden, ki bo potekal do 11. junija, je posvečen doseganju sveta z neto ničelnimi emisijami. V tem času se bodo po Evropi in tudi Sloveniji zvrstili številni dogodki, vezani na zeleni razvoj. Zeleni teden je vsakoletna priložnost za razpravo o okoljski politiki EU.

Medijska hiša POP TV se je že pred časom kot največji ustvarjalec televizijske produkcije v Sloveniji zavezala k trajnostnemu delovanju. Vsako leto povečujemo obseg oddaj in serij, ki jih vključujemo v organizacijo Albert. Ta zelo pozorno spremlja vsako produkcijo in na podlagi rezultatov podeljuje zelene certifikate. Letos se prvič v projekt trajnostnega delovanja vključujemo vsi zaposleni. V sklopu evropskega zelenega tedna smo pripravili tematske dneve, ki jih namenjamo najbolj perečim okoljskim temam, hrani, energiji, transportu, odpadkom, modi.

Več kot 100 ljudi se je zadnje tri mesece vsak dan na delo v Ljubljano namesto z osebnim avtomobilom vozilo s kombijem. Pridružili so se namreč pilotskemu projektu Smart Move, s katerim iščejo nove, bolj trajnostne načine za prevoz na delovno mesto. Večina uporabnikov je bila s storitvijo zadovoljna, spodbudno pa je tudi, da so s skupinskim prevozom izpuste CO2 zmanjšali za 37 odstotkov, količino trdnih delcev pa kar za 70 odstotkov.

Na statističnem uradu so zbrali nekaj podatkov o tem, kako okolju prijazni smo Slovenci. In podatki kažejo, da se na nekaterih področjih izboljšujemo. V Sloveniji letno nastane okoli šest ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca, kar je nekoliko pod povprečjem EU-27. Število vozil na alternativne oblike pogona se povečuje, količina odloženih komunalnih odpadkov pa se zmanjšuje, ugotavljajo ob svetovnem dnevu Zemlje.

Nevladni organizaciji Umanotera in Focus sta odprli poziv za evidentiranje slovenskih dobrih praks zniževanja izpustov toplogrednih plinov. Iščejo praktične rešitve, ki so se zadnja leta razvile v Sloveniji ter prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja.

Zadnjo soboto v marcu državljani sveta za eno uro ugasnejo luči in s tem osvetlijo pereče okoljske probleme: podnebno krizo in izgubo biotske raznovrstnosti. Svetovna organizacija za varstvo narave WWF že šestnajsto leto zapored vabi vse prebivalce sveta, mesta, podjetja in ustanove, da se pridružijo največji svetovni okoljski pobudi – Ura za Zemljo (Earth Hour).

Evropska komisija je predlagala, da bi bili vsi novi mestni avtobusi po letu 2030 brez izpustov. Gre za del širšega paketa ambicioznejših ciljev na področju izpustov novih težkih vozil, v skladu s katerimi bi do leta 2040 izpuste ogljikovega dioksida, ki jih oddajajo, zmanjšali za 90 odstotkov.

Leto 2022 je bilo leto podnebnih ekstremov, ki so zajeli in pretresli cel svet, tudi Evropo, ki se je v poletnih mesecih kuhala in borila z ognjenimi zublji ter zgodovinsko sušo. Poglejte, kako so podnebne spremembe videti skozi fotografski objektiv.

Špansko Barcelono so preplavili 'kolo-busi' oziroma 'bicibusi'. Gre za koncept, ki so ga z veseljem in navdušenjem sprejeli prav najmlajši, ki namesto z avtobusom na 'fosilni' pogon zdaj v šolo kolesarijo v skupinah. Pri tem jih spremljajo odrasli, ki skrbijo za varnost. Takšen način transporta v šolo postaja vedno bolj priljubljen.

Na svetu živi več kot osem milijard ljudi. Ob tem mejniku smo lahko brali svarila o tem, da je naraščanje populacije gonilna sila podnebnih sprememb. Pa je res tako? Številni podnebni znanstveniki opozarjajo na rasističnost te predpostavke in na dejstvo, da je mnogo večja težava prekomerna in nesorazmerna potrošnja razvitih držav. V Afriki tako živi 16,7 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar zgodovinsko gledano ta proizvede le tri odstotke emisij. Združene države Amerike pa imajo 4,5 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar so od leta 1959 izpustile 21,5 odstotkov ogljikovega dioksida.

Izpusti zaradi fosilnih goriv bodo leta 2022 rekordno visoki, kaže poročilo, v katerem znanstveniki ugotavljajo, da še vedno "ni nobenih znakov" o nujnem padcu globalnih emisij, ki je ključen v boju s podnebno krizo. Ugotovitve so slaba novica za planet, ki potrebuje drastično znižanje emisij, da se izognemo podnebni katastrofi. Do leta 2030 bi morali globalne izpuste tako znižati za polovico, da bi preprečili segrevanje ozračja nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo in da bi se človeštvo tako izognilo uničujočim posledicam podnebnih sprememb, svarijo znanstveniki.

Nova pravila, ki jih Evropska komisija predlaga za zmanjšanje izpustov novih motornih vozil v EU, imenovana Euro 7, dajejo prednost dobičkom avtomobilske industrije, opozarjajo okoljevarstveniki. A resne pomisleke glede predlaganih pravil imajo tudi v Evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov (ACEA), predvsem glede tovornih vozil.

Bližajo se poletne počitnice in med Zelenim tednom vas pozivamo, da preden se podate na dopust, premislite, kako v tem času vplivate na okolje in naravo, kamor ste se podali. Eden izmed primerov, kako množice glasnih turistov negativno vplivajo na lokalno biodiverziteto prihaja z grškega otoka Zakintosa.