italija

Na slovenski obali poteka prav posebna operacija. Poimenovali so jo slastna invazija. Tudi pri nas sta se namreč začeli širiti požrešna modra rakovica in riba skakavka. To je agresivna plenilska riba z močnimi zobmi. V Sredozemlju napada predvsem manjše pelagične, vendar tudi ostale ribe in lahko povzroča škodo v ribolovnih orodjih, tako da pregrizne mreže, poškoduje ulov. Ti, kot se je izkazalo v tujini, pomenita grožnjo nekaterim domačim vrstam. A zoperstavili se jima bodo na prav poseben način. Modra rakovica in skakavka bosta pristali v brodetu, na krožnikih skupaj s fuži, v polpetih ...

Svetovna organizacija za varstvo narave WWF opozarja, da je nujno treba zaščititi sredozemske travnike z morsko travo pred škodo, ki jo povzroča sidranje plovil. Samo lani je bilo zaradi sidranja plovil namreč neposredno kar prizadetih 50.000 hektarjev morske trave pozejdonka. Ta pa je izrednega pomena, saj travniki te morske cvetnice delujejo kot orožje proti podnebni krizi.

Doselitev 18 risov, 30 potomcev. Sveži geni, v slovenskih Dinaridih pa zdaj živi približno dvakrat več risov kot ob začetku enega izmed najbolj odmevnih primerov dobre prakse v Sloveniji, Life Lynx. Risom v Dinaridih je zaradi sokrvja grozilo izumrtje. Več let smo spremljali rise, ki so jih spustili v slovenske gozdove, in se veselili njihovih korakov v svobodi. Projekt je danes celo nominiran za prestižno nagrado. Preverili smo, ali se moramo za populacijo risa v Sloveniji še bati ali si lahko oddahnemo.

Poplave, neurja, vročinski valovi. Ekstremni vremenski dogodki, ki jim je botrovala podnebna kriza, so med letoma 1993 in 2022 po svetu povzročili več kot 765.000 smrtnih žrtev. Kot ugotavlja Indeks podnebnega tveganja Germanwatch, so kar tri evropske države na vrhu seznama tistih, ki so jih ekstremne vremenske razmere najbolj prizadele. To so Grčija, Španija in Italija.

Okoljevarstvenike je razveselila decembrska zmaga v Italiji. Sodišče je namreč pritrdilo naravovarstvenim skupinam, ki jim je uspelo preprečiti črpanje zemeljskega plina v Severnem Jadranu, kar bi, kot trdijo, ogrozilo ranljivo delto reke Pad.

Količina snega v Alpah se je v 100 letih zmanjšala kar za tretjino, razkriva nova študija. Študija je ena prvih, ki je zajela območje celotnih Alp v daljšem obdobju in razkriva precej manj pobeljeno stanje od leta 1980 naprej. Slovenija je med državami, kjer je snežni trend med najbolj negativnimi.

Startup v Švici je dobil zeleno luč za pilotni projekt t.i. solarne železnice. Razvili so odstranljiv sistem za namestitev sončnih kolektorjev na železniške tire. Po dolgih zamudah bodo pilotni fotovoltaični sistem naslednjo pomlad končno preizkusili na eni izmed prog.

Ob mednarodnem dnevu elektronskih odpadkov zaskrbljujoča statistika. Skoraj četrtina odsluženih elektronskih odpadkov konča med mešanimi odpadki, pri čemer izgubimo baker, zlato in druge plemenite kovine v vrednosti milijard evrov. Za ponazoritev: samo v letu 2022 je bilo zavrženih 844 milijonov e-cigaret, ki so vsebovale dovolj litija za pogon 15.000 električnih avtomobilov. Evropska gospodinjstva pa hranijo približno 700 milijonov neuporabljenih ali nedelujočih mobilnih telefonov – v povprečju več kot dva na gospodinjstvo. Strokovnjaki zato pozivajo: Prenehajte odlagati elektronske odpadke med mešane odpadke in jih kopičiti doma po predalih.

V preteklih dneh so iz Hrvaške poročali o veseli novici. Pri Novigradu so opazili skupino treh brazdastih kitov, obisk je bil navdihujoč predvsem zato, ker je bil prvi na tem območju po skoraj desetletju. A vse kaže, da bo dobil žalosten epilog. Potapljač je v italijanskih Miljah namreč našel truplo 13-metrskega kita. Strokovnjaki se bojijo, da pripada prav enemu izmed opaženih brazdastih kitov.

V Italiji so za boj proti modrim rakovicam imenovali posebnega komisarja, ki naj bi oblikoval strategijo proti širitvi te invazivne vrste v Sredozemlju, poročajo italijanski mediji. Modre rakovice, ki izvirajo iz Atlantika, ogrožajo nekatere vrste školjk in ribištvo, še posebej pa so se razširile v delti reke Pad v severnem delu Jadranskega morja.

Ponudba direktnih železniških povezav med evropskimi mesti je slaba, svari nevladna organizacija Greenpeace. Vlaki bi lahko ob obstoječi infrastrukturi povezovali kar trikrat več destinacij. Poudarjajo, da so zato za potnike veliko bolj privlačni letalski prevozi, ki pa neprimerljivo bolj obremenjujejo okolje.

Si želite sončne elektrarne pa nimate svoje strehe? Nekateri so se znašli po svoje in v Evropski uniji je mogoče videti kopico dobrih praks, kako se lahko prebivalci vključujejo v zeleni energetski prehod. Nemčijo je zajel val 'solarizacije' balkonov. Sledijo pa ji tudi Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Poljska in Luksemburg.

Bi vozniško dovoljenje zamenjali za brezplačen javni prevoz? To je možno v nekaterih mestih v Nemčiji. Nemčija namreč preizkuša številne inovativne načine, da bi zmanjšala število avtomobilov na cestah. Mednarodna okoljska organizacija Greenpeace sicer poziva vlade, naj uvedejo cenovno ugodne podnebne vozovnice za ves javni prevoz. Evropsko komisijo pa poziva, naj to omogoči in v prihodnosti uvede enotne podnebne vozovnice za vso Evropo.

"Ko pridemo do mrež, so te pretrgane, v njih so le prazne školjčne lupine," opisujejo italijanski ribiči v dolini reke Pad. V Italiji se zaradi naraslih temperatur morja borijo s težavo. Populacija požrešne tujerodne modre rakovice, ki trga njihove mreže, je namreč eksplodirala in ribiške mreže, ki bi se morale šibiti od morskih sadežev, samevajo. Država je zdaj razdeljena glede tega, kaj storiti s kleščastimi prebivalci, ki uničujejo lokalni ekosistem.

V zadnjih 300 letih je bila uničena polovica mokrišč v Evropi, ZDA in na Kitajskem, pri čemer so nekatera območja – vključno z Združenim kraljestvom, Irsko in Nemčijo – izgubila več kot 75 odstotkov mokrišč, poroča Guardian. Kot so ocenili raziskovalci, je skupno na globalni ravni izginilo območje v velikosti Indije.

Lani je bila stara celina za približno 2,3 stopinje Celzija toplejša kot v sredini 19. stoletja. Svet se je medtem v povprečju segrel za 1,2 stopinje. Evropa se torej med vsemi celinami segreva najhitreje, v najnovejšem poročilu opozarjata Svetovna meteorološka organizacija in agencija EU za satelitsko opazovanje Copernicus Climate Change Service.

Nizozemsko podjetje je analiziralo zasebne lete v Evropi. Nebo nad staro celino je namreč lani preletelo kar 64 odstotkov več zasebnih letal, za katera Greenepeace opozarja, da so popolnoma nesmiselna, hkrati pa povzročajo osupljivo onesnaženje planeta. Ugotovili so, da je daleč največ letal poletelo z Velike Britanije, najbolj priljubljena linija pa je bila med prestolnicama Velike Britanije in Francije. Kljub temu, da je Slovenija na repu lestvice, je število zasebnih poletov in emisij, proizvedenih s tega naslova, strmo poraslo, opozarjajo pri Greenpeaceu Slovenija.

Kje v Evropi je najbolj učinkovit in najmanj učinkovit javni prevoz? Na to vprašanje v novem poročilu odgovarja organizacija Greenpeace. Kot ugotavljajo, je najbolj učinkovit javni prevoz na voljo v Luksemburgu, najmanj pa v Bolgariji. Slovenija se je uvrstila na 14. mesto od 30. držav.

Raziskovalci opozarjajo, da so vodne razmere na stari celini za zdaj zelo negotove. Države po vsej stari celini so se tako s strahovi pred sušo borile tudi pozimi. Malo dežja in sneženja namreč pomeni, da se že tako nizke zaloge v sicer običajno mokrem obdobju niso obnovile. Zaradi izjemno suhe in tople zime ter podpovprečne snežne odeje so razmere zaskrbljujoče zlasti v Franciji, Španiji in severni Italiji.

V Keniji iz držav EU vsako leto obleži za kar 37 milijonov kosov plastičnih oblačil hitre mode, kaže nova raziskava.Takšni plastični modni odpadki so večinoma preveč umazani ali preveč uničeni, da bi se jih lahko ponovno uporabilo, in povzročajo resne zdravstvene ter okoljske probleme za ranljive skupnosti države, v kateri pristanejo. Nizka kakovost izvoženih oblačil, ki na koncu pristanejo v Keniji, namreč pomeni, da takoj končajo na odlagališčih ali pa jih zažigajo, da grejejo vodo, kuhajo in se ogrevajo. Ne gre za trgovanje z rabljenimi oblačili, ampak je to v resnici skrita trgovina s plastičnimi odpadki, trdijo okoljevarstvene organizacije.

Mednarodni projekt postavitve severnojadranske vodikove doline, ki poteka pod okriljem ministrstva za okolje in partnerjev iz sosednje Hrvaške in Italije, je uspešno prestal evalvacijsko fazo razpisa za pridobitev sredstev iz programa Evropske komisije REPowerEU. Ministrstvo bo za vzpostavitev proizvodnje vodika prejelo okoli 354.000 evrov.

Analiza 6.000 vzorcev odpadkov iz Velike pacifiške zaplate odpadkov kaže, da je večina smeti, ki jo sestavlja, iz petih svetovnih regij. To so ZDA, Japonska, Tajvan, Južna Koreja in Kitajska. A pri tem znanstveniki opozarjajo, da je največja težava v svetovnih morjih očem skrita, saj je tam akumulirane na tone in tone plastike v obliki mikroplastičnih delcev.

Manj kot polovica vprašanih v svetovni anketi meni, da podnebne spremembe predstavljajo "zelo resno grožnjo", je razkrila raziskava, ki navaja, da se je lani zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb zmanjšala po vsem svetu. Pri brezbrižnosti najbolj izstopa največja onesnaževalka – Kitajska, nasploh pa so ugotovili, da so regije, ki se soočajo z največjimi ekološkimi grožnjami, zaradi podnebnih sprememb najmanj zaskrbljene.

V Evropi se oblasti poskušajo domisliti čim več učinkovitih načinov, s katerimi bi lahko prihranili energijo. Tako so številne države omejile zgornjo temperaturo pozimi in spodnjo v javnih stavbah poleti ter pripravili priporočila tudi za zasebne uporabnike. V Franciji so predstavili načrte za zmanjšanje porabe energije, pri katerih bi tako globe zaračunali tistim prodajalcem, ki bodo med tem, ko bo klimatska naprava prižgana, svoje kupce vabili z odprtimi vrati. Prav tako pa naj bi se globe obetale tistim, ki ponoči vrtijo osvetljene napise. Podobne predpise je sprejela tudi Španija.

Zaradi naraščajoče cen energentov in zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina, so v Italiji in Španiji predstavili načrte za omejitev uporabe klimatskih naprav. Tako bodo temperature klimatskih naprav poleti v Španiji omejii na 27 stopinj Celzija, v Italiji pa nastavljena temperatura ne bo smela biti nižja od 25 stopinj Celzija. To je sicer dobra novica za okolje, saj znanstveniki svarijo, da bi se lahko za ohlajanje prostorov do leta 2050 poraba električne energije še potrojila. Tudi zdravstvena stroka svari, da čeprav je klima v poletnih mesecih zelo dobrodošla, pretirano hlajenje prostorov škoduje našemu zdravju.

Večina bogatih držav ustvarja nezdrave, nevarne in škodljive pogoje za otroke po svetu. Med 39 najbogatejšimi državami sveta se je na področju zagotavljanja varnega okolja za otroke Slovenija uvrstila na osmo mesto. Je pa Slovenija med slabšimi na področju onesnaženosti zraka s prašnimi delci in izpusta emisij CO2. Zaskrbljujoče je tudi nizko zadovoljstvo z življenjem med otroki, ugotavlja Unicef.

Živali in rastline so pomemben del našega ekološkega sistema, poleg tega pa prispevajo k splošnemu, gospodarskemu, znanstvenemu in izobraževalnemu razvoju človeštva. A le, če lahko živijo in uspevajo v svojem naravnem okolju. Prav zato 3. marca obeležujemo lepoto in raznolikost prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

V morju zaliva Sveti Peter nedaleč od kraja Valun na otoku Cres so postavili prvi umetni ribji greben v primorsko-goranski županiji, so sporočili s sedeža županije na Reki. Projekt je namenjen predvsem ohranitvi podmorskih ekosistemov.

Radi naročate hrano na dom ali v pisarno? Znanstveniki opozarjajo, da v svetovnih oceanih prednjači plastična embalaža za enkratno uporabo za hrano in pijačo. Tako kažejo rezultati zadnje obsežne raziskave, ki dokazuje, da bi morali boj proti plastični embalaži začeti pri bistvu in še bolj omejiti plastične izdelke za enkratno uporabo.

Nova raziskava EEA prinaša zaskrbljujoče podatke o kakovosti zraka v evropskih mestih. Ugotovili so, da je bila kljub koronskim zaprtjem le v 127 mestih od 323 sprejemljiva obremenitev s PM delci 2,5. glede na merila WHO. Ljubljana se je uvrstila na 260 mesto na lestvici, Maribor pa na 212. Najmanj onesnažen zrak s PM delci je v mestu Umeå na Švedskem in Tampere na Finskem.  Najbolj onesnažen pa je po pričakovanjih v mestih vzhodne Evrope, kjer je glavni energent še vedno premog. Najbolj onesnažena mesta na lestvici so Nowy Sącz na Poljskem, Cremona v Italiji in Slavonski Brod na Hrvaškem.