greenwashing

Medijska hiša POP TV se je že pred časom kot največji ustvarjalec televizijske produkcije v Sloveniji zavezala k trajnostnemu delovanju. Vsako leto povečujemo obseg oddaj in serij, ki jih vključujemo v organizacijo Albert. Ta zelo pozorno spremlja vsako produkcijo in na podlagi rezultatov podeljuje zelene certifikate. Letos se prvič v projekt trajnostnega delovanja vključujemo vsi zaposleni. V sklopu evropskega zelenega tedna smo pripravili tematske dneve, ki jih namenjamo najbolj perečim okoljskim temam, hrani, energiji, transportu, odpadkom, modi.

Ekološko poslovanje je dobro za vsako podjetje. Tržne raziskave kažejo, da so potrošniki pripravljeni plačati več za okolju prijazne produkte. A kako vemo, če gre za 'greenwashing', in kako se lahko zaščitimo pri nakupu oblačil?

Če za naravo velja, da deluje krožno in zato odpadka ne pozna, pa ljudje nasproti temu stojimo z linernim sistemom uporabe. Nenadzorovano črpamo in konzumiramo svetovne zaloge surovin, ki pogosto že v naslednjem trenutku postanejo odpadek. O tem, kakšne so dobre prakse krožnega in trajnostnega oblikovanja, s katerimi smo do narave lahko bolj prijazni, smo se pogovarjali z industrijsko oblikovalko Julijo Karas in Alenko Kreč Bricelj iz ekološkega društva Smetumet.

Bi pustili dobro plačano službo, o kateri ste sanjali že kot otrok, ker bi bila v nasprotju z vašimi vrednotami? Pogovarjali smo se z britanskim pilotom, ki je naredil prav to in postal goreč okoljski aktivist. Zdaj si prizadeva, da bi spremenili letalsko industrijo in jo naredili okolju prijaznejšo.

To so pretresljivi prizori iz puščave Atacama v Čilu. Tu so sredi puščave drug pod drugim pokopana zavržena oblačila iz držav zahoda. Kot ocenjujejo oblasti, je nepregledna gora oblačil težka več tisoč ton. Kot opozarjajo lokalni mediji, takšni prizori nelegalno odvrženih oblačil v puščavi, ki postaja koš za obleke, ki jih (pre)hitro odvržemo iz naših prenatrpanih omar, niso nič novega. Oblasti si prizadevajo, da bi ogromno nezakonito odlagališče oblačil zaprli.

Samo v Sloveniji smo leta 2019 zavrgli 12,3 kg oblačil na prebivalca. V zadnjem času ste zagotovo opazili oglase modne industrije, ki obljublja zeleno modo. Vedno večji delež prodajalcev zatrjuje, da so izdelki narejeni iz recikliranih materialov, kar dokazujejo različni zeleni certifikati na etiketah. Če dvomite o tem, kar ti certifikati obljubljajo, jih pred nakupom preverite, če pa je nalepka s certifikatom ovita v plastiko, je to zagotovo znak, da nakup ni tako zelen, kot zatrjujejo proizvajalci.

Potrošniki kupimo za 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Ceno našega apetita po poceni trendnih oblačilih plačuje naš planet. 20 odstotkov odpadnih voda in 10 odstotkov emisij CO2 je posledica tekstilne industrije. Veliki igralci na področju mode, ki so glavni motor tako imenovane hitre mode, že skušajo igrati na  'zeleno' karto, a potrošniki se moramo, če želimo zaščititi okolje in svoje zdravje, predvsen vprašati, koliko oblačil sploh potrebujemo.