gozd

"Ohranjanje zdravja planeta in biotske raznovrstnosti ni le ekološko in etično vprašanje, temveč tudi ključni dejavnik za preživetje in blaginjo človeštva," poudarja Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria. Sklad za zaščito narave (WWF) pripravlja poročila o stanju planeta. Ta pa opozarjajo na izjemno resnost trenutne situacije. Stanje našega planeta je kritično, saj se soočamo s stalnim upadom biotske raznovrstnosti, nestabilnim podnebjem in izčrpavanjem naravnih virov, izpostavlja sogovornica.

Tropski gozd po svetu izginja z osupljivo hitrostjo: lani je vsako minuto izginilo območje tropskega deževnega gozda v velikosti 18 nogometnih igrišč, kar je največ v zadnjih najmanj 20 letih, ugotavlja poročilo Global Forest Watch. Glavni razlog za krčenje tropskih gozdov so bili tokrat prvič požari, znova se slabšajo tudi razmere v Braziliji.

Daleč stran od naših oči, v globinah oceanov, leži naravno bogastvo, ki je, tako zagovorniki globokomorskega rudarjenja, nepogrešljivo za zeleni prehod. Večmilijardni plen v obliki dragocenih mineralov in kovin. Mednarodna podjetja se želijo v imenu zelene prihodnosti odpraviti na 'plenjenje' globokomorskega dna, a številne okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da bi pri tem uničili resničen zaklad – neokrnjenost ekosistema, ki nam zagotavlja življenje. Zaenkrat lahko dno le raziskujejo, v organizaciji Greenpeace pa se bojijo, da je to le začetek iztegovanja 'lovk' po plenu, s čimer bi kmalu opustošili svetovna morja.

V brazilskem mestu Buriticupu se približno 1200 ljudi vsak dan zbuja v strahu. Ne vedo, ali bodo morali zapustiti svoje domove. Grozi jim, da bodo zaradi grozečih vrtač, ki se vsak dan bolj širijo proti njim, izgubili svoje domove. Globeli vedno bolj ogrožajo njihovo naselje in življenja. Razlog pa: erozija prsti, deforestacija in slabo načrtovana gradbena dela.

Čeprav so evropska mesta trenutno v primežu mraza, se na Dunaju že pripravljajo na vročino. Kot so sporočili, razvijajo novo aplikacijo, ki bo razkrila idealne lokacije za sajenje dreves v mestu. To pa ima seveda številne koristi za prebivalce urbanih središč. Krošnje namreč dajejo senco in poskrbijo za boljše počutje ljudi.

Izgubili smo kar 85 odstotkov t.i. ledvic sveta. Svetovni dan mokrišč je dan rdečega alarma, saj so mokrišča eden ključnih ekosistemov, ki jih potrebujemo za ohranitev pitne vode, za zaščito pred poplavami in hkrati sušami, za blaženje podnebnih sprememb in ohranitev življenjskih vrst, svarijo v inštitutu Revivio. A kljub temu se nekatere slovenske občine zavedajo pomena teh naravnih biserov.

V avstrijski prestolnici mestne oblasti odlaganja novoletnih dreves ne prepustijo naključju. Tudi v tem času je mesto pozitiven zgled trajnostnega ravnanja. Po celem Dunaju so vzpostavili zbirne točke, kamor lahko meščani odložijo božično-novoletna drevesca, ki so opravila svoje praznično poslanstvo. Drevesa tako postanejo simbol krožnega gospodarstva – porabijo jih za proizvodnjo energije, nekaj pa jih ostane kot odličen posladek za posebne mestne delavke – koze.

Prazniki so za nami. Za njimi je ostalo veliko odpadkov in če ste imeli naravno božično drevesce, tudi to. Ali veste, kako ga pravilno odložiti? Teh ne odlagamo v gozdove ali na gozdni rob, saj odslužena drevesca, ki niso bila vzgojena v Sloveniji, predstavljajo nevarnost za vnos bolezni v gozd. V gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih dreves iz loncev. Odslužena drevesca spadajo med zeleni odrez, primerno razsekana tudi v zabojnike za organske odpadke oziroma na kompost.

Porumeneli gozdovi zaradi hrastove čipkarke, strah pred azijskim sršenom in modro rakovico, pa Japonski hrošč na počivališču Barje. To je nekaj odmevnejših primerov tujerodnih vrst, ki v zadnjem času skrbijo slovenske raziskovalce. Tujerodnih invazivnih vrst, ki povzročajo hudo gospodarsko in okoljsko škodo, bo vedno več, mi pa nimamo učinkovitega sistema za njihov nadzor, opozarja strokovnjakinja na tem področju Jana Kus iz Zavoda Symbiosis. Ministrstvo pripravlja dopolnitve Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi končno uredil to področje, a kot svari Kusova, načrtovana dopolnila niso ustrezna in učinkovita. Če pa se sprejmejo v tej obliki, jih bo kasneje težko spreminjati in priložnost bo zamujena. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so medtem še vedno prepričani, da bodo dopolnitve učinkovite.

Naš bralec je med nabiranjem gob pod Gorjanci naletel na zanimivo tujerodno gobo, ki spominja na morsko zvezdo. Njegov pogled je ujela rdeča lovkasta mrežnica, ki izhaja iz Tasmanije. Pri nas je vedno pogostejša, predvsem na toplih in vlažnih rastiščih v listnatih gozdovih in parkih, v grmiščih, na travnikih in pašnikih. Njena posebnost pa: kraki oziroma lovke, ki so prekriti s sluzjo in smrdijo. Vplivi vnesenih tujerodnih saprofitskih gliv na glivne združbe in druge organizme v tleh še niso proučeni, zato njihovega morebitnega negativnega vpliva ne poznamo.

Obiščite razstavo ciklam in morda se boste skupaj z vašimi otroci in vnuki spomnili časov, ko smo še zahajali v gozd in tam uživali ob cvetenju in dehtenju te naše zelo zanimive rastline, pozivajo v Botaničnem vrtu Ljubljana. Te dni so v starem rastlinjaku namreč postavili priložnostno razstavo naše zelo dišeče vrste ciklame, ki očara z različno paleto vijoličasto rožnatih odtenkov.

Ste tudi vi opazili nenavadne prozorne žuželke, ki z dreves padejo na vas? To je primer tujerodne vrste, ki se ji je uspelo v nekaj letih močno razširiti. Še posebej v prestolnici se soočajo z invazijo teh tujerodnih stenic, ki so jih, ker spominjajo na čipko, poimenovali hrastova čipkarka. A za ljudi naj ta, glede na doslej znana dejstva, ne bi bila nevarna. Bolj ogroženi so slovenski gozdovi, saj stenica namreč sesa listni sok hrastovih listov, kar pa povzroči prezgodnje rjavenje hrastovih krošenj. "Kakšen bo dolgoročen vpliv hrastove čipkarke na slovenske gozdove, je zaenkrat težko napovedati, a zaradi velike gostote in velikega potenciala nas upravičeno lahko skrbi," izpostavlja dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije.

Pljuča sveta so vedno bolj ogrožena. Znanstveniki se bojijo, da se amazonski pragozd vedno bolj približuje točki preloma. Nova raziskava kaže, da čeprav si je v preteklosti ta dragoceni ekosistem po suši z lahkoto opomogel, zdaj vedno bolj trpi zaradi pogostejših in intenzivnejših suš.

Strokovna javnost je enotna, da je pojav najbolj nevarnih tujerodnih škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih le vprašanje časa. V primeru, da njihove ustalitve in razširjanja ne bomo uspeli omejiti, so predvidene posledice lahko obsežne – tako iz vidika ekonomskih škod kot tudi vpliva na ekološke in socialne funkcije gozdov, opozarja dr. Barbara Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije. "Zdravje gozdov ni samoumevno. Za to, da bodo naši gozdovi lahko tudi v prihodnosti nudili vse dobrine in storitve, smo odgovorni vsi," poudarja.

Zeleno zlato, ki je še posebej priljubljeno na toastu za zajtrk ali v omaki guacamole, ni tako zeleno, kot se zdi. Masovna pridelava avokada, ki je čez noč postal zdrava senzacija, ima namreč številne negativne učinke na lokalne skupnosti in na okolje. Ker prinaša dobiček, so trgovino v Mehiki že prevzeli karteli, ki gredo tudi čez trupla. Okoljski odtis tega priljubljenega sadeža je tako daleč od zelenega.

Rekordno število prostovoljcev se je podalo v slovenske gozdove in poskrbelo za pomladitev in obnovo zelenih biserov. Vseslovenska akcija sajenja mladih dreves je potekala na Kočevskem v bližini vasi Onek, v Lovrencu na Pohorju, ob Bohinjskem jezeru, v Velenju in na Predmeji v Trnovskem gozdu. Privabila je udeležence vseh generacij, ki so med seboj sodelovali in v sproščenem vzdušju posadili okoli 10.000 dreves.

To soboto bodo prostovoljci po Sloveniji združili moči in zavihali rokave. V akciji sajenja dreves Pomladimo gozdove bodo posadili okoli 10.000 sadik 114 različnih drevesnih vrst. Pridruži se jim lahko vsak in tako prispeva k obnovi poškodovanih gozdov in ohranitvi zelenih gozdov za prihodnje generacije.

V Krajinskem parku Goričko so februarja z 'modrimi žolnami' označili habitatna drevesa, ki jih bodo prepustili naravnemu razvoju. Tako bodo sčasoma prekipevala od življenja. Namenjena so ohranjanju ogroženih in zavarovanih vrst rastlin in živali, ki tovrstna drevesa uporabljajo kot dnevna zatočišča, kotišča ali prezimovališča.

Obeležujemo mednarodni dan gozdov. Eden izmed ključnih poudarkov FAO ob letošnjem mednarodnem dnevu je, da lahko z inovacijami in novimi tehnologijami še natančneje usmerjamo razvoj gozdov in spremljamo njihovo stanje. Proti krčitvam in degradaciji gozdov se lahko svet bori tudi z novimi tehnološkimi rešitvami, poudarjajo.

V Sloveniji iz Skupne kmetijske politike namenjamo sredstva za odpiranje gozdov tudi v območjih Natura 2000. Z merili za izbor operacij, ki dovoljujejo in celo sofinancirajo izgradnjo prometnic v Natura 2000 območjih, stopamo po poti izginjanja biotske pestrosti naših gozdov, opozarjajo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS, CIPRA Slovenija in Focus. Na ministrstvu za kmetijstvo zatrjujejo, da je odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami v Sloveniji načrtovano in usmerjeno. Gozdove v zavarovanih območjih se pogojno odpre, če so pridobljena vsa soglasja, pojasnjujejo.

Nove raziskave opozarjajo na zaskrbljujoč trend, ki ogroža amazonski pragozd. Skoraj 50 odstotkov tega neprecenljivega ekosistema za preživetje na našem planetu ogrožajo podnebne spremembe in deforestacija. In kaj če bo presegel točko preloma? Kaj lahko pričakujemo?

Raziskovalci že dlje časa opozarjajo, da je onesnažen zrak 'tihi ubijalec'. Vedno več raziskav kaže, da ima dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalom negativne vplive na zdravje možganov. Britanski raziskovalci so to potrdili z novo, 11 let trajajočo študijo.

Tudi vam zaigra srce ob pogledu na prelepe cvetove? Marsikdo si danes na svojem vrtu želi cvetoče eksotike. A vse prevečkrat pri tem pozabimo, da če lepi prizori z našega vrta uidejo v naravo, tvegamo, da invazivne tujerodne rastline, ki so velikokrat priljubljene kot okrasne rastline, povzročijo veliko škodo. Takšne rastline pa vedno pogosteje krasijo naše vrtove in parke, a njihova lepota je v resnici tempirana bomba za našo naravo, opozarjajo v novem projektu Life OrnamentalIAS. "Ohranjajmo naravno pestrost, okrasimo si življenje brez invazivk," pozivajo.

Iz Tropske hiše Celje znova prihajajo vesele novice. Isabella, samica ogrožene vrste opice zlatoglavi levič, je že petič postala mama. Zlatoglavi leviči so na rdečem seznamu ogroženih vrst, zato je to še posebej razveseljiva novica, ki predstavlja upanje za to karizmatično vrsto. Mladič je zdrav in napreduje v razvoju, preživel je prve kritične dni življenja, so navdušeno sporočili iz Tropske hiše.

Za sladkimi grižljaji v ustih topeče se čokolade se skriva več temnih plati. Priljubljenost čokolade pa terja tudi okoljski davek. Svetovna trgovina s čokolado, vredna več kot bilijon evrov na leto, je namreč razlog za obsežno krčenje gozdov v Slonokoščeni obali in Gani, opozarjajo raziskovalci.

Že naslednje poletje naj bi samo središče mesta Utrecht krasil pravi pravcati 'navpični gozd'. Stanovanjski kompleks, zgrajen iz dveh blokov, kjer bodo tako stanovanjski kot poslovni prostori, bo v popolnosti preraslo zelenje, kar bo imelo številne pozitivne učinke za prebivalce mesta in ozelenjene soseske. Kar 300 dreves in več kot 10.000 rastlin bo izdihnilo 41 ton kisika na leto, poskrbelo za boljši in hladnejši zrak ter poskrbelo za boljše počutje med prebivalci.

Brazilski poslanci so sprejeli predlog zakona za asfaltiranje avtoceste, ki bi potekala skozi osrčje amazonskega deževnega gozda. Zakon mora sicer potrditi še senat. Znanstveniki pa opozarjajo, da bo avtocesta ogrozila že tako ranljivo prihodnost največjega tropskega deževnega gozda na svetu.

Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da se z začetkom kurilne sezone tudi močno onesnaži zrak. Preverite, kako poskrbeti za svoje zdravje v času kurilne sezone.

Novi satelitski podatki kažejo, da je po tem, ko je stopnja deforestacije v Amazoniji naraščala z rekordno hitrostjo, menjava oblasti prinesla spremembo. Stopnja deforestacije je v prvih šestih mesecih vladavine Luiza Inacia Lule da Silva padla za 33,6 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bil na oblasti še Jair Bolsonaro.

Društvo za sonaraven razvoj Focus in Zveza potrošnikov Slovenija opozarjata na to, da se v skodelici kave, ki si jo privoščite vsako jutro, velikokrat skriva 'posekan gozd'. Pridelava kave je s trajnostnega vidika namreč velik problem, opozarjajo in pojasnjujejo, da vpliva tako na krčenje gozdov kot na prebivalce teh območij. Pridelava kave je eden izmed petih najpomembnejših vzrokov za krčenje gozdov v Latinski Ameriki, Afriki in jugovzhodni Aziji. V nekaterih državah, kot je Etiopija, je proizvodnja kave odgovorna za do 60 odstotkov krčenja gozdov.