gore

Po dveh letih predanega sodelovanja s partnerji je ekipi projekta Laško bivaki za bele vrhove uspelo uresničiti izjemno vizijo – iz več kot 117.000 odpadnih pločevink je nastal prvi gorski bivak iz recikliranega aluminija. Novi bivak, postavljen pod Akom kot naslednik nekdanjega Bivaka III, predstavlja pomemben mejnik v trajnostnih prizadevanjih in simbolizira moč skupnosti, sodelovanja in odgovornega ravnanja z naravo.

V Neumskem zalivu je ribič ta mesec opazil izredno ogroženo sredozemsko medvedico. Žival, ki ga je preesnetila, je fotografiral. Znanstveniki pa so nato tudi potrdili, da je v svoj objektiv ujel prav sredozemsko medvedico. To opažanje je še eno v nizu, ki zbuja upanje, da bi se ta vrsta lahko vrnila v Jadran. Zaradi pritiska človeka je namreč izginila s teh območij, a obstajajo znaki, da se vrača v Jadran, so optimistični v WWF Adria.

Največja ledena gora na svetu A23a, ki se trenutno razteza na površini večji od Londona, je po 40 letih začela z razpadanjem. To bo hitro in najverjetneje ne bo predstavljajo grožnje ekosistemu, bo pa pomenilo začasno grožnjo ladijskemu prometu, svarijo znanstveniki. Pred tem so se sicer bali, da bo trčila v odmaknjeni otok in ogrozila populacije pingvinov, a se to ni zgodilo.

Z neba nad havajskimi gozdovi padajo biorazgradljive kapsule, ki vsebujejo okoli tisoč komarjev. A ne takšnih, kot si jih predstavljamo. Ne gre za krvosese, ampak za komarje, ki ne grizejo. Laboratorijsko so namreč vzgojili samce komarjev, ki niso agresivni. V sebi pa imajo bakterijo, ki preprečuje, da bi divje samice po parjenju z njimi izlegle jajčeca. Namen pa: nadzorovanje populacije invazivne vrste komarjev, ki ogrožajo populacije avtohtonih vrst ptic, ki so ključni opraševalci in raznašalci semen.

Vsak dan s traktorji odstranijo tudi do 78 ton agresivne invazivne morske trave. Potem ko smo poročali, da hrvaškem morju grozi invazivna alga, tudi iz španske obale poročajo o zaskrbljujočem pojavu. Kupi na tisoče ton agresivne invazivne morske trave iz Azije se kopičijo na obalah Gibraltarja in na jugu Španije. Okoljevarstveniki se bojijo, da gre za veliko grožnjo biološki pestrosti regije.

Zahodni Balkan se bori s hudo sušo. Na gori v jugovzhodni Srbiji je brez vode ostalo več kot 1000 krav in konj, zaradi česar so oblasti morale tja izredno prepeljati nujne zaloge. Naši kmetje se ne spomnijo tako slabega in težkega leta, opozarjajo.

Morski konjički. Ta skrivnostna in očarljiva bitja so vedno bolj ogrožena zaradi krivolovcev in nezakonite trgovine z divjimi živalmi. Ta je po zadnjih ocenah vredna okoli 20 milijard evrov. Številne morske konjičke pa predvsem zato, ker so cenjeni v tradicionalni kitajski medicini, čaka tragična usoda.

Oblasti v Parizu želijo reki Seni podeliti pravno subjektiviteto, ki posamezniku ali pravnemu subjektu omogoča, da v okviru pravnega reda postane nosilec pravic in obveznosti. S to potezo želijo doseči, da bi lahko svetovno znano reko branili v morebitnih pravnih postopkih in bolj učinkovito zaščitili njen občutljivi ekosistem.

Znanstveniki svarijo, da so številni svetovni ledeniki obsojeni na propad. Zemeljski plaz, ki je ta teden zasul večji del švicarske vasi, je nov opomnik in pričevalec podnebnih sprememb. Te so namreč glavni krivec za taljenje ledenikov po svetu. Znanstveniki opozarjajo, da se ledeniki od Alp in Andov do Himalaje in Antarktike dobesedno sesedajo.

Znanstveniki na odpravi Ocean Census na krovu plovila Falkor so se razveselili številnih novih odkritij v skrivnostnih globinah oceana. Med drugim so odkrili številne nove vrste in raziskali najgloblji jarek v Južnem oceanu. Med ekspedicijo so raziskovalci odkrili prave naravne zaklade, ki so bili doslej skriti človeškemu očesu. Našli so pisane koralne vrtove, hidrotermalne vrelce in številne nove vrste koral, spužev, polžov, ježkov in morskih zvezd.

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

Dele Jadrana na Hrvaškem so preplavile dih jemajoče formacije nenavadnih bitij. Gre za želatinaste organizme imenovane salpovci, ki se klonirajo, kar jim omogoča eksponentno rast v populacijah v izredno kratkem času. Ustvarjajo kolonije, ki so lahko dolge več metrov. Morskih biologov pojav ne skrbi.

Indijski novinar se je povzpel na vrh gore smeti v Delhiju. Nagnusen smrad, oteženo dihanje, strupen okus, opisuje počutje ob osvojitvi umazane gore. S tem je želel pritegniti pozornost na enega najbolj umazanih okoljskih problemov v državi. Največja gora smeti v Indiji namreč počasi, a vztrajno zastruplja okoliške prebivalce. Strupi, ki odtekajo iz nagrmadenih odpadkov, v telesa prebivalcev vstopajo skozi zrak in vodo in tako slabijo njihov imunski sistem.

Največja ledena gora na svetu je nasedla v plitvih vodah ob oddaljenem britanskem otoku Južna Georgia, kjer živi na milijone pingvinov in tjulnjev. Zdi se, da se je megalomanska ledena gora zagozdila in naj bi se začela lomiti na jugozahodni obali otoka. Ribiči se bojijo, da se bodo morali boriti z velikimi kosi ledu, kar bi lahko vplivalo na nekatere pingvine, ki se hranijo na tem območju. A znanstveniki mirijo, da so v ledu ujete ogromne količine hranil in da bi lahko ledena gora s taljenjem povzročila celo eksplozijo življenja v oceanu.

Ena najstarejših in največjih ledenih gor A23a je prepotovala že več kot 3000 km, odkar se je odlomila od ledene police na Antarktiki. Zdaj obstaja bojazen, da bo trčila v odmaknjen britanski otok, ki je pravi raj za divje živali. Če bi se otok res znašel na poti ledene gore, bi ta ogrozila življenje na njem in potencialno spremenila ekosistem.

Japonsko goro Fudži so novembra končno pobelile snežinke. Tako ima vrh naposled le znamenito snežno 'kapo', ki pa si jo je tokrat nadel izjemno pozno. Običajno sneg namreč vrh gore pobeli več kot mesec dni prej.

Poplave v Bosni in Hercegovini so poleg smrtnih žrtev in katastrofalne materialne škode terjale tudi okoljski davek. Po reki je proti morju potovalo na tone in tone odpadkov, dolina Neretve je tako za nameček utrpela tudi poplavo smeti, ki je območje pahnila na rob okoljske katastrofe. Odpadki so se ujeli tudi v Jablaniškem jezeru, kjer pa so prostovoljci in aktivisti zdaj začeli s čiščenjem.

V manj kot štirih mesecih so v slovenskih gorah zbrali 117.000 odvrženih praznih pločevink. Iz teh bodo v prihodnjih mesecih izdelali dva bivaka, ki bosta v prihodnosti nudila trajnostno zavetje ljubiteljem slovenskih gora.

V torek se je na Švedskem začelo sojenje samookronani švedski kraljici smeti in še desetim obtožencem, ki so obtoženi največjega okoljskega zločina na Švedskem doslej. Podjetje naj bi nezakonito odmetalo najmanj 200.000 ton odpadkov. Med preiskavo so ugotovili škodljive ravni arzena, dioksinov, svinca, cinka, bakra in naftnih derivatov. Temu je bilo očitno izpostavljeno tudi prebivalstvo švedske prestolnice. Glavna obtoženka pa trdi, da je žrtev zarote konkurenčnih podjetij.

Minulo leto je zaznamovalo vroče poletje. V naši okolici so se na hrvaški obali pojavile tudi za človeka neprijetne meduze mesečinke. Koliko pogostejši so dogodki cvetenja meduz v Sredozemskem morju, predvsem v Jadranu, v zadnjih letih? Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Bo meduz, ki povzročijo za človeka neprijeten ožig, vedno več?

Se vam, ko vidite oglas za nova oblačila pred očmi narišejo podobe požarov v tovarnah s hitro modo, gore iz tekstilnih odpadkov v Afriki, onesnažena voda in tla, mikroplastika v naših oceanih? To so namreč posledice naše polne omare, ki jih ponudniki hitre mode v svojih oglasih ne predstavijo. 23. aprila zato oblecite rabljena oblačila in z zgledom na družbenih omrežjih k ponovni uporabi spodbudite tudi svoje bližnje, pozivajo Ekologi brez meja. Na ta dan že četrtič organizirajo dan v rabljenih oblačilih.

Ob svetovnem dnevu Zemlje se je s podpisom partnerske zaveze uradno začel projekt 'Gorski bivaki za bele vrhove'. Gre za projekt, v okviru katerega bodo pobirali odvržene pločevinke v posebne zabojnike na 14 lokacijah najbolj frekventnih planinskih sestopov po Sloveniji. Zbrane pločevinke bodo nato predelali v uporaben aluminij, iz katerega bodo izdelali bivake, ki jih bodo nato postavili v slovenskem visokogorju.

Vsako minuto v oceanih pristane najmanj tovornjak plastike. Uporaba plastike naj bi se do leta 2040 še podvojila, kar pa pomeni, da se bo situacija še zaostrila. Nova raziskava avstralske znanstvene agencije CSIRO in Univerze v Torontu pa ocenjuje, da na morskem dnu leži do 11 milijonov ton plastičnih odpadkov.

Na tone starega kemičnega orožja iz prve in druge svetovne vojne, izrabljeni radioaktivni odpadki, ostanki jedrskih nesreč ... Vse to se nahaja v globokem morju in na morskem dnu. Na dnu najglobljega poznanega dela svetovnih oceanov, v Marijanskem jarku, so znanstveniki našli tudi plastične vrečke in konzerve, v tam živečih rakcih pa sledi večnih kemikalij. To kaže, da je plastika, ki jo vidimo plavati na površju, praktično le vrh ledene gore onesnaženosti naših oceanov.

Britanska polarna raziskovalna ladja se je srečala z največjo ledeno goro na svetu. Ta se je namreč, kot smo že poročali, začela premikati po skoraj 40 letih. Raziskovalcem, ki so se znašli blizu fascinantne ledene gore, je tako uspelo narediti nekaj posnetkov. Neverjetno srečno naključje pa je znanstvenikom omogočilo tudi zbiranje vzorcev morske vode okoli ogromne gore.

Japonski znanstveniki so mikroplastiko tokrat našli kar v oblakih. Prisotnost drobcenih mikroplastičnih delcev v oblakih so odkrili v okolici največje japonske gore Fudži in tudi gore Ojama. Kot svarijo raziskovalci, prisotnost mikroplastičnih delcev v oblakih, ki lahko povzroči 'plastične padavine', pomeni nevarnost za onesnaženje vsega, kar zaužijemo in popijemo.

Ekstremno vreme, ki to poletje pustoši ne le pri nas, ampak po celotni Evropi, je jasen pokazatelj, da tako ne moremo več nadaljevati. Eno od področij, kjer imamo velik potencial za spremembo, je transport. In Nemčija že drugo poletje zapored preizkuša, kako se cenejše vozovnice za javni transport obnesejo na poti do bolj učinkovitega sistema, ki bi pritegnil več uporabnikov. Od maja letos so Nemcem na voljo ugodne vozovnice, ki so, glede na prve rezultate, pravi hit. In to dokazujejo tudi številke.

To poletje so zaznamovali številni vremenski rekordi, med njimi tudi(pre)visoka temperatura oceanov. Nekatera območja v okolici otočja Florida Keys so letos denimo izpostavljena dvakrat večji toplotni obremenitvi, kot je to običajno za ta letni čas. To pa povzroča odmiranje koral, ki so ga letos zabeležili hitreje kot kadar koli doslej, besede znanstvenikov iz Nacionalne uprave za oceane in atmosfero povzema AP. Napovedujejo, da bo pojav verjetno zelo kmalu prizadel karibsko otočje in se razširil na globalno raven. Ocenili so, da je letošnji obseg beljenja brez primere.

Avstrijci so pokazali ogromno zanimanja za posebno shemo t. i. bonov za popravilo. Ta je bila uvedena lani, državljanom pa je prinesla posebne bone za popravilo elektronskih in električnih naprav. Leto po predstavitvi projekta so oblasti navdušene nad številom bonov, ki so jih državljani izkoristili, da so podaljšali življenjsko dobo svojih naprav in tako pripomogli tudi k manjši količini elektronskih odpadkov.

Vse življenje se je danes okronani kralj Karl III. zavzemal za okolje in reševanje perečih okoljskih problematik. Mnogi so ga dojemali kot pomembnega zagovornika podnebja, ki financira dobrodelne organizacije in kampanje, povezane z reševanjem okoljskih težav. A teža krone na njegovi glavi ga bo verjetno prisilila v politično nevtralnost. Nekateri tako že ugotavljajo, da je 'zeleno štafeto' predal prestolonasledniku Williamu.

"Letos se že kažejo prvi popki velikonočnic. Rožice bodo zacvetele v nekaj dneh, bomo pa tudi letos izvajali stražo v času cvetenja," nam je povedal Janko Kovačič iz PD Poljčane. "Velikonočnica ima v našem okolju močan simbolni pomen, saj jo najdemo v zastavah in grbih občin, praporih društev, emblemih itd. Lokalno prebivalstvo je zelo navezano na cvetlico in ponosni smo, da jo lahko spremljamo, varujemo in prispevamo k ohranitvi te redke rastline," pripovedujejo v Planinskem društvu Poljčane, kjer vsako leto poskrbijo za stražo velikonočnice. "Ta roža nam je prirasla k srcu, z njo živimo, z njo se veselimo in z njo smo tudi žalostni," v kratkem novem dokumentarnem filmu pove Kovačič.

V Keniji iz držav EU vsako leto obleži za kar 37 milijonov kosov plastičnih oblačil hitre mode, kaže nova raziskava.Takšni plastični modni odpadki so večinoma preveč umazani ali preveč uničeni, da bi se jih lahko ponovno uporabilo, in povzročajo resne zdravstvene ter okoljske probleme za ranljive skupnosti države, v kateri pristanejo. Nizka kakovost izvoženih oblačil, ki na koncu pristanejo v Keniji, namreč pomeni, da takoj končajo na odlagališčih ali pa jih zažigajo, da grejejo vodo, kuhajo in se ogrevajo. Ne gre za trgovanje z rabljenimi oblačili, ampak je to v resnici skrita trgovina s plastičnimi odpadki, trdijo okoljevarstvene organizacije.

Letala, s katerimi so prileteli športniki, in vozila, s katerimi se v Planico pripeljejo obiskovalci. Ogromni začasni šotori, zabojniki, energija in voda, potrebni za izdelavo umetnega snega, razsvetljava, nenazadnje gostinska ponudba ... Mega dogodki zimskih športov so eni najbolj potratnih dogodkov, ki za seboj brez dvoma puščajo mega vplive na okolje. Kako uspešni so organizatorji pri njihovem zmanjševanju?

Kljub pozivom in prizadevanjem za zmanjšanje onesnaževanja našega planeta s plastiko svet proizvaja rekordno količino plastičnih odpadkov za enkratno uporabo, večinoma iz polimerov, ustvarjenih iz fosilnih goriv, kaže novo poročilo.

Obilno deževje je del reke Drine v Bosni in Hercegovini povsem preplavilo s smetmi. Fotografije prikazujejo pretresljive prizore kupov smeti, ki so se nagrmadili na gladini reke, ki je sicer znana po svoji dih jemajoči lepoti. Odpadki iz slabo urejenih odlagališč ob reki, ki so priplavali iz treh držav, so se tako ujeli pred jez lokalne hidroelektrarne in ustvarili 'umazano preprogo', ki se razteza po gladini zdaj neprepoznavne reke.

V mednarodnem letu trajnostnega razvoja gora tudi Planinska zveza Slovenije poudarja zavednost in pomen trajnostnega gorskega razvoja in ohranitev ter odgovorno uporabo gorskih ekosistemov. Kot poudarja podpredsednik PZS Miha Habjan, je četrtina planeta pokrita z gorami, ki so izjemno pomembne za številne rastlinske in živalske biotope. Tudi človeku predstavljajo življenjski prostor, vir (pitne) vode in drugih naravnih virov, poleg prostora izvajanja kmetijskih, turističnih ter ostalih gospodarskih panog.

V Bruslju so razkrili načrte, s katerimi bi Evropska unija močno znižala število plastičnih odpadkov. Osnutek novih regulacij med drugim vsebuje prepoved mini stekleničk za kozmetične izdelke in lončkov za enkratno uporabo, vrečk za sadje in zelenjavo ter predpisuje dovoljeno velikost paketov za spletna naročila. Konec želijo narediti pošiljanju majhnih izdelkov v velikih škatlah.

Se sprašujete, kdaj sploh je črni petek? Ves november se je namreč spremenil v črni mesec, ki je, kot poudarjajo naši sogovorniki, slavljenje družbenega sistema, nevzdržnega za planet, za okolje in ljudi. Vse akcije in popuste, pri katerih (domnevno) prihranijo potrošniki, namreč (pre)drago plača planet. Črni petek pa v resnici predstavlja zgolj vrh ledene gore, prekomerno potrošništvo je postalo naš življenjski slog. A ne za vse. V letu 2019 je ekonomsko šibkejših 50 odstotkov prebivalcev planeta proizvedlo zgolj 12 odstotkov vseh globalnih emisij toplogrednih plinov, 10 odstotkov najbogatejših pa kar 48 odstotkov vseh emisij. Razmisliti moramo o tem, da lastništvo stvari nadomestimo s storitvami popravil in souporabe. To je eden od načinov za upor družbenemu sistemu, ki v resnici poskrbi le za majhen odstotek ljudi, pravi direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Občine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so pridobile mednarodni certifikat Zero waste občina, ki ga podeljuje Mission Zero Academy. Slovenija je s tem postala država z največ certiciranimi občinami. Ta certifikat so si pred tem že uspeli zagotoviti tudi na Bledu in v Gorjah, so sporočili iz Ekologov brez meja.

Številna srednjeameriška jezera, oceani in plaže se danes dušijo pod plastičnimi odpadki. Jezero Suchitlan v Salvadorju je zdaj prekrito z debelo odejo raznobarvnih plastičnih odpadkov, podobna umazana usoda je doletela nekatere nekoč rajske karibske plaže Hondurasa. Ne gre le za okoljsko katastrofo, ampak ima takšna usoda jezer in oceanov tudi velik vpliv na lokalno prebivalstvo, ki jim vode predstavljajo tako vir dohodka in vir preživetja.

Zgodilo se je to, na kar so znanstveniki IPCC opozarjali že dlje časa. In ni se zgodilo prvič. A takšne tragedije se hitro pozabijo, podnebne spremembe pa se ne ustavijo in v prihodnosti bodo terjale vedno višji davek, svarijo znanstveniki. Tokrat je odlomljeni ledenik na gori Marmolada v italijanskih Dolomitih terjal vsaj sedem življenj. Tragedija se bere kot eno izmed številnih, večinoma preslišanih, opozoril klimatologov in glaciologov v zadnjih letih, ki svarijo pred posledicami podnebnih sprememb v gorskem svetu. Slovenija se segreva bolj kot druge države v EU. Kaj to pomeni za razmere v gorah? Kaj čaka obiskovalce veličastnega gorskega sveta v prihodnosti? Oba slovenska ledenika pod Triglavom in Skuto se tanjšata in krčita.

Četrtkovo jutro se za 44 zaposlenih v Elanu ni začelo v službenih prostorih, pač pa pod vznožjem Gore nad Begunjami, priljubljene izletniške točke s cerkvijo Svetega Petra na vrhu. Delo v pisarni in proizvodnih halah so za en dan zamenjali za višji cilj – skrb za okolje ter poprijeli za motike in kladiva. V delovni akciji so posadili tisoč dreves in se zavezali, da bodo za nasad skrbeli naslednjih pet let.

Plaže, ki so s svojim zlatim peskom privabljale turiste, so se po nesreči ladje, ki je maja 2021 povzročila okoljsko onesnaženje, obarvale v črno. Razsežnosti lanske okoljske katastrofe so kljub posredovanju pristojnih služb vidne še danes. Na nekoč rajskih plažah so ostali porušeni ekosistemi, ekološka škoda je velika. Globoko pod pesek so se ujele plastične granule oziroma peleti, ki predstavljajo smrtonosno past za tamkajšnja živa bitja.

Led z Mount Everesta je potreboval kar 2000 let, da se je akumuliral, stalil pa se je v le 25 letih, kažejo ugotovitve znanstvenikov. Led na najvišjem ledeniku Everesta South Col, se je skrčil kar osemdesetkrat hitreje, kot je potreboval, da se je akumuliral, in znanstveniki ocenjujejo to za zadnji alarm za človeštvo, da se zbudi in ukrepa.

Če ne bomo ustavili emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo segrevanje ozračja, bo v prihodnosti le še ena od sedaj 21 lokacij sposobna gostiti zimske olimpijske igre. Kot namreč ugotavljajo raziskovalci, naraščajoče temperature, ki so posledica podnebnih sprememb, pomenijo negotovo prihodnost za priljubljeni zimski spektakel športnih navdušencev. Težko bo namreč najti primerna mesta, ki bodo lahko zagotovila dovolj ledu in snega za izvedbo takšnega dogodka. Umetni sneg, ki se ga v velikih količinah poslužujejo tudi v Pekingu, za nastanek potrebuje ogromno vode, zato je njegova uporaba z okoljskega vidika sporna.

Kljub težavam na poti je Toli končno prispel v Peking. Delček Triglavskega ledenika se bo zdaj v olimpijski vasi pred očmi javnosti stalil v ledeniško vodo in tako svetu predal sporočilo o vedno bolj pereči podnebni krizi, ki spodbuja taljenje ledenikov, kar bo imelo za planet katastrofalne posledice. Najočitnejša posledica tega procesa je dvig gladine svetovnih morij, taljenje ledenikov pa ima še številne druge posledice, ki niso tako očitne. Analiza ledu Triglavskega ledenika, ki sledi, bo tako ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji.

Analiza ledu Triglavskega ledenika, katerega košček bo odslej domoval tudi v olimpijski vasi v Pekingu, bo ponudila zgodovinski vpogled v podnebne spremembe v Sloveniji. Njihove posledice se bodo vsekakor odrazile tudi v občutljivem gorskem svetu, na katerega smo Slovenci tako navezani in ponosni. Prisotnost ledenikov – oba slovenska izginjata – je ključna za obstoj gorskih ekosistemov, hkrati pa ti predstavljajo enega pomembnejših virov pitne vode za svojo širšo regijo.

To so pretresljivi prizori iz puščave Atacama v Čilu. Tu so sredi puščave drug pod drugim pokopana zavržena oblačila iz držav zahoda. Kot ocenjujejo oblasti, je nepregledna gora oblačil težka več tisoč ton. Kot opozarjajo lokalni mediji, takšni prizori nelegalno odvrženih oblačil v puščavi, ki postaja koš za obleke, ki jih (pre)hitro odvržemo iz naših prenatrpanih omar, niso nič novega. Oblasti si prizadevajo, da bi ogromno nezakonito odlagališče oblačil zaprli.

Če ob omembi Črne gore pomislite na masovni turizem na plažah Sutomora ali pestro nočno življenje v Budvi, vam lahko romantični Bokokotarski zaliv s svojim goratim zaledjem povsem spremeni predstavo o tej deželi. Nacionalna turistična organizacija si prizadeva turiste privabiti na manj znane lokacije s poudarkom na podeželskih gospodinjstvih, ob tem pa spodbujati trajnostno mobilnost in zeleni turizem. Ste vedeli, da je največji evropski vinograd v Črni gori? Ali pa, da je tam redek primerek mozaika grškega boga spanja? In le s čim si je kralj Nikola prislužil vzdevek "tast Evrope"?

Ste se že odpravili na zaslužen oddih? Večina se v poletni vročini hladi v morju, spet drugi zatočišče najdejo v gorah. Tako morski kot gorski zrak blagodejno delujeta na telo in duha. Na dopustu nikar ne pozabite na okolje, za vas pa smo pripravili nekaj dodatnih namigov, kako lahko čim bolj izkoristite naravne danosti. Morje ponuja številne naravne načine, kako poskrbeti za dobro počutje, planinarjenje pa je odličen način za izboljšanje vzdržljivosti.

Na prvi poletni šoli, ki je potekala v Ljubljani ter združuje oblikovanje in znanost, je 23 udeležencev iz različnih držav odprlo vprašanja o okolju in vse večji prisotnosti sintetične hrane. Ta se zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva in omejene razpoložljivosti naravnih virov hrane že zdaj pojavlja kot rešitev za prihodnost. Pa smo ljudje pripravljeni na takšno preobrazbo?

Znanstveniki že dlje časa opozarjajo na taljenje ogromnega ledenika Pine na Antarktiki. Eden izmed najhitreje izginjajočih ledenikov na svetu jim zdaj povzroča še dodatne skrbi. Ledena polica na njegovem robu se namreč 'lomi na koščke', in to veliko hitreje, kot so pričakovali. Če se bo še naprej lomila s takšno hitrostjo, bi lahko to pomenilo kritičen dvig morske gladine na svetovni ravni.

Po novem ima naš planet tudi uradno pet oceanov in ne le štiri. Na svetovni dan oceanov so namreč znanstveniki Južni ocean ob Antarktiki uradno prepoznali kot peti svetovni ocean. Sicer pa letošnji svetovni dan poteka pod geslom "En ocean, eno podnebje, ena prihodnost", znanstveniki in okoljevarstveniki pa pozivajo k proaktivnemu pristopu k zaščiti svetovnih morij.

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Ogljični odtis na prebivalca pa je višji od povprečja EU. Poraba električne energije vztrajno narašča, še vedno se preveč vozimo z avtomobili, snega je vse manj, vse več je vročih dni in ekstremnih vremenskih dogodkov.

Pet ledenikov, pet držav v petih dneh. Takšno nalogo je moral opraviti orel Viktor, ki je na prav posebni misiji. S kamero na hrbtu je namreč letel nad nekaterimi evropskimi ledeniki in s ptičje perspektive pokazal, kako se v gorah odražajo podnebne spremembe.

Oblasti v Nepalu so v želji, da bi zmanjšale količino odpadkov, ki jih za seboj pustijo pohodniki in alpinisti, na širšem območju Mount Everesta z januarjem prihodnje leto prepovedale uporabo plastike za enkratno uporabo. Letos so namreč zabeležili rekordno število obiskovalcev, za njimi pa so pospravili več kot deset ton smeti.

Območje Petrove gore nedaleč Karlovca je bilo razglašeno za prvi mednarodni park temnega neba na Hrvaškem, je sporočila hrvaška astronomska zveza. Nad Petrovo goro je nebo izjemno temno in je v jasnem vremenu možno opaziti številne zvezde. Na območju zato med drugim pričakujejo tudi razvoj t.i. astroturizma.

Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je ta teden opozorila na alarmantno stanje britanskih rek. Njeni predstavniki so namreč analizirali 13 rek na Otoku in prav v vseh naleteli na mikroplastiko. "Gre za izjemno kompleksen problem," so posvarili.

Marsikdo hladnejše mesece izkoristi za oddih na rajskih azijskih plažah. A žal, čeprav so te na prvi pogled videti nebeške, je realnost mnogokrat 'umazana'. Vse prevečkrat so plaže in vasi v Aziji zasute z odpadki, ki seveda najdejo pot tudi do svetovnih oceanov. Odkar se je Kitajska odločila, da prepove uvoz odpadkov, so namreč 'smetišče razvitega sveta' postale države jugovzhodne Azije.

Raziskava o globalnih bioloških spremembah je zbrala pričevanja več kot 500 ribičev iz devetih sredozemskih držav. Ta so razkrila, da se Sredozemsko morje spreminja pred našimi očmi zaradi čedalje večjega učinka podnebnih sprememb in invazivnih vrst.